Regres ob menjavi službe: Preprost izračun razkrije, koliko dobite

Menjava delodajalca sredi leta ne pomeni, da ostanete brez regresa. Praviloma vam mora vsak delodajalec izplačati del, ki ustreza trajanju zaposlitve pri njem. Zaplete pa se lahko, če ste celotni regres že prejeli, službo zamenjate sredi meseca ali novi delodajalec uporablja višji znesek.

Regres ob menjavi službe je pogosto vir vprašanj in napačnih razlag. Nekateri zaposleni menijo, da jim regres pripada samo pri delodajalcu, pri katerem so zaposleni 1. julija. Drugi pričakujejo dva celotna regresa, ker so bili v istem letu zaposleni pri dveh podjetjih. Praviloma ne drži ne eno ne drugo.

Regres ob menjavi službe je prav tako povezan s pravico do letnega dopusta. Če delavec pri enem delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu praviloma pripadata sorazmerni del dopusta in sorazmerni del regresa. Pri menjavi službe si zato obveznost razdelita stari in novi delodajalec. Regres ob menjavi službe vam pripada ne glede na to, ali ste pogodbo odpovedali sami ali jo je odpovedal delodajalec.

Kako se obračuna regres ob menjavi službe?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavcu za vsak mesec zaposlitve pripada 1/12 letnega dopusta. Ker je pravica do regresa vezana na pravico do dopusta, se po enakem osnovnem načelu določi tudi sorazmerni del regresa.

Če ste pri starem delodajalcu zaposleni šest mesecev, pri novem pa preostalih šest mesecev, vam praviloma vsak izplača polovico regresa, ki velja pri njem. Ni nujno, da bosta zneska enaka, saj lahko delodajalca izplačujeta različno visok regres.

Za leto 2026 znaša minimalna plača 1.481,88 evra. To je tudi splošni najnižji znesek polnega regresa za zaposlenega s polnim delovnim časom, če kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali pravila delodajalca ne določajo višjega zneska. To potrjuje tudi uradno pojasnilo Ministrstva za delo o regresu za leto 2026.

Osnovni mesečni delež najnižjega regresa leta 2026 znaša:

1.481,88 evra ÷ 12 = 123,49 evra.

To pomeni, da vsak polni mesec zaposlitve predstavlja najmanj 123,49 evra regresa, če izhajamo iz zakonskega minimuma in zaposlitve s polnim delovnim časom.

Primer: službo zamenjate 1. julija

Delavec je pri prvem delodajalcu zaposlen od 1. januarja do 30. junija, pri drugem pa od 1. julija do 31. decembra. Oba delodajalca izplačujeta najnižji zakonski regres.

Prvi delodajalec mora izplačati:

1.481,88 evra × 6/12 = 740,94 evra.

Drugi delodajalec mora prav tako izplačati:

1.481,88 evra × 6/12 = 740,94 evra.

Delavec tako skupaj prejme 1.481,88 evra. Regres ob menjavi službe se je v tem primeru enakomerno razdelil med oba delodajalca.

Kaj pa, če delodajalca izplačujeta različna zneska?

Pri prvem delodajalcu lahko polni regres znaša 1.800 evrov, pri novem pa 2.000 evrov. Če delavec po osmih mesecih zamenja službo, se vsak delež izračuna od zneska, ki velja pri posameznem delodajalcu.

Stari delodajalec bi za osem mesecev izplačal:

1.800 evrov × 8/12 = 1.200 evrov.

Novi delodajalec bi za štiri mesece izplačal:

2.000 evrov × 4/12 = 666,67 evra.

Skupaj bi delavec prejel 1.866,67 evra. To ne pomeni, da je prejel dva regresa, temveč dva sorazmerna dela, izračunana od različnih osnov.

Pomembno je preveriti kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi in splošne akte obeh delodajalcev. Zakon namreč določa najnižjo pravico, delavec pa je lahko upravičen do višjega zneska.

Menjava službe sredi meseca lahko povzroči zaplet

Največ nejasnosti se pojavi, kadar delavec službo zamenja sredi meseca. Zakon kot osnovo omenja 1/12 za vsak mesec zaposlitve, vendar ne določa popolnoma natančno, kako se mora pri regresu obravnavati vsak nepolni mesec.

Tudi Inšpektorat za delo je opozoril, da so se v praksi pojavljala različna stališča glede enote za izračun sorazmernega regresa in da sodna praksa ni bila povsem enotna. Zato ni varno avtomatično trditi, da celotni mesec vedno plača delodajalec, pri katerem je bil delavec zaposlen več dni.

Delodajalca morata uporabiti razumen in preverljiv način obračuna ter upoštevati kolektivno pogodbo in druge akte, ki ju zavezujejo. Delavec naj ob odhodu zahteva pisni obračun, iz katerega je razvidno, koliko mesecev oziroma dni je bilo upoštevanih.

Kaj se zgodi, če je stari delodajalec že plačal celoten regres?

Pogost primer nastane, ko delodajalec maja ali junija izplača celoten regres, delavec pa nato avgusta poda odpoved. Ker delavec pri njem ne bo zaposlen do konca leta, se lahko izkaže, da je prejel več, kot mu pripada glede na dejansko trajanje zaposlitve.

V takšnem primeru lahko stari delodajalec zahteva vračilo preveč izplačanega sorazmernega dela. Pred vračilom mora delavcu predstaviti jasen obračun, iz katerega so razvidni prvotno izplačilo, pripadajoči delež in zahtevana razlika.

Delavec naj denarja ne vrača v gotovini brez pisne zahteve in dokazila o plačilu. Prav tako naj preveri, ali je delodajalec pri izračunu uporabil pravilno osnovo.

Delodajalec praviloma ne sme preprosto odšteti spornega zneska od zadnje plače. ZDR-1 omejuje pobot delodajalčeve terjatve z izplačilom, ki pripada delavcu, in za pobot zahteva delavčevo pisno soglasje, dano po nastanku terjatve. Če se delavec z obračunom ne strinja, naj pred podpisom soglasja zahteva dodatno pojasnilo.

Ali mora novi delodajalec kljub temu plačati regres?

Da, novi delodajalec mora praviloma poravnati sorazmerni del, ki izhaja iz zaposlitve pri njem. Dejstvo, da je prejšnji delodajalec morda izplačal celoten regres, samo po sebi ne pomeni, da je novi delodajalec prost svoje obveznosti.

Preveč izplačani regres pri starem delodajalcu in pravica do sorazmernega regresa pri novem delodajalcu sta ločeni vprašanji. Stari delodajalec lahko uredi poračun svojega izplačila, novi pa mora obračunati pravico, ki je nastala pri njem.

Delavec zaradi menjave službe seveda praviloma ni upravičen do dveh celotnih minimalnih regresov za isto koledarsko leto. Lahko pa je skupni znesek višji od minimalnega regresa, kadar eden ali oba delodajalca izplačujeta več od zakonskega minimuma.

Kaj velja, če ste bili vmes brezposelni?

Če je med zaposlitvama nastala prekinitev, delavec za obdobje brez delovnega razmerja praviloma ne pridobiva pravice do regresa. Vsak delodajalec krije le delež, povezan z zaposlitvijo pri njem.

Če ste bili pri prvem delodajalcu zaposleni štiri mesece, nato dva meseca brezposelni in pri novem delodajalcu šest mesecev, vam praviloma pripada regres za deset mesecev zaposlitve, ne za vseh dvanajst.

Pri zakonskem minimumu za leto 2026 bi prvi delodajalec izplačal 493,96 evra, drugi pa 740,94 evra. Skupaj bi delavec prejel najmanj 1.234,90 evra.

Do kdaj mora biti sorazmerni regres izplačan?

Splošni zakonski rok za izplačilo regresa je 1. julij tekočega leta. Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti zaradi nelikvidnosti dopušča poznejše izplačilo, se lahko rok podaljša najpozneje do 1. novembra.

Posebnost nastane pri delavcu, ki se zaposli po 1. juliju, ali mu pogodba preneha pred tem datumom. ZDR-1 za takšne primere ne določa izrecnega posebnega roka. Na to opozarja tudi Inšpektorat za delo v pojasnilu o regresu.

To pa ne pomeni, da lahko delodajalec plačilo odlaga neomejeno. Obveznost mora izpolniti v primernem roku, pri presoji pa je treba upoštevati okoliščine zaposlitve, kolektivno pogodbo in morebitna uradna oziroma sodna stališča.

Ali regres pripada tudi, če sami podate odpoved?

Na pravico do sorazmernega regresa praviloma ne vpliva, kdo je odpovedal pogodbo. Delavec pravice ne izgubi samo zato, ker je sam našel novo službo in podal redno odpoved.

Odločilno je predvsem, koliko časa je bil zaposlen pri posameznem delodajalcu in kakšen regres je tam določen. Regres ob menjavi službe zato pripada tudi ob odpovedi delavca, sporazumnem prenehanju ali izteku pogodbe za določen čas.

Pravica prav tako ni odvisna od tega, ali je delavec ves dopust dejansko izkoristil. Regres je vezan na pravico do letnega dopusta, ne na njegovo dejansko izrabo. Zato ga lahko prejme tudi delavec, ki dopusta zaradi daljše bolniške odsotnosti ni mogel porabiti.

Kaj velja pri krajšem delovnem času?

Delavcu, zaposlenemu za krajši delovni čas, praviloma pripada regres v sorazmerju z dogovorjenim delovnim časom. Če dela polovico polnega delovnega časa, mu praviloma pripada polovica ustreznega regresa.

Obstajajo pomembne izjeme. Delavci, ki krajši delovni čas opravljajo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, so lahko upravičeni do celotnega regresa. Podobne posebnosti veljajo tudi v nekaterih drugih zakonsko določenih primerih.

Dokumente ob menjavi službe skrbno shranite

Pri menjavi delodajalca je priporočljivo, da delavec shrani odločbo o odmeri letnega dopusta, obračun izplačanega regresa, pogodbo o zaposlitvi in dokument, iz katerega je razviden datum prenehanja zaposlitve. Ti podatki so pomembni, če se pozneje pojavi vprašanje, ali je bil regres ob menjavi službe pravilno obračunan.

Od starega delodajalca lahko zahtevate jasno pisno pojasnilo, koliko regresa vam pripada glede na obdobje zaposlitve in koliko ste ga dejansko prejeli. Če je bil izplačan celotni znesek, naj vam delodajalec natančno pojasni tudi morebitno zahtevo za vračilo. Ne podpisujte soglasja za pobot z zadnjo plačo, dokler ne preverite pravilnosti izračuna.

Tudi pri novem delodajalcu se pravočasno pozanimajte, kolikšen regres izplačuje in kdaj boste prejeli svoj sorazmerni del. Kadrovski službi predložite podatke o datumu začetka zaposlitve, vendar se zavedajte, da je vsak delodajalec odgovoren za svoj del obveznosti.

Če se izračuna starega in novega delodajalca ne ujemata, ju primerjajte po mesecih oziroma dnevih zaposlitve ter uporabljeni osnovi. Že majhna razlika pri upoštevanem obdobju lahko vpliva na končni znesek. Pisna dokazila vam bodo koristila tudi pri prijavi na Inšpektorat za delo ali morebitnem sodnem uveljavljanju terjatve. Regres ob menjavi službe je precej lažje preveriti, kadar so vsi podatki in obračuni zbrani na enem mestu.

Kaj storiti, če delodajalec ne plača?

Delavec naj najprej preveri plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in obračun dopusta. Nato naj delodajalcu pošlje pisno zahtevo za pojasnilo in izplačilo manjkajočega zneska.

Če delodajalec obveznosti ne izpolni, je mogoče kršitev prijaviti Inšpektoratu za delo. Inšpektor lahko vodi nadzor in prekrškovni postopek, ne more pa namesto delavca izterjati denarja. Denarno terjatev lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Pri regresu ob menjavi službe je zato najpomembneje, da delavec od obeh delodajalcev pridobi pisna obračuna. Tako lahko hitro preveri, ali se obdobja zaposlitve pravilno dopolnjujejo, ali je bila uporabljena prava osnova in ali je morda nastal neupravičen manjkajoči ali preveč izplačani znesek.

Pripravil: I.M.

Vir: GOV.si, ZSSS, Facebook