Res je – Papež Frančišek naj bi imel milijone evrov, a plače se ni niti dotaknil
Papež Frančišek: Skromni voditelj, ki je za seboj pustil 16 milijonov dolarjev
Zavrnil je luksuz, ni jemal papeške plače – a vseeno pustil večmilijonsko zapuščino. Kaj se skriva v ozadju?
Skromnost, ki je presenetila svet
Bil je drugačen. Ko je Jorge Mario Bergoglio leta 2013 postal papež, je takoj dal vedeti: tole ne bo običajen pontifikat. Namesto v razkošje papeške palače se je preselil v skromno Domus Sanctae Marthae. Vozil je Ford Focus. Obul preproste čevlje. In zdaj – ko nas je zapustil 21. aprila 2025, v 88. letu starosti – se svet znova sprašuje: kako je ta skromni mož za seboj pustil kar 16 milijonov dolarjev?
Po podatkih UNILAD naj bi imel papež Frančišek ob smrti tolikšno vsoto na osebnem računu. Številka, ki je marsikoga presenetila – predvsem zato, ker je bil znan po tem, da ni nikoli jemal svoje uradne mesečne »plače« v višini 32.000 evrov. Nikoli. Niti centa.
Kje se je torej nabralo bogastvo?
Kot poroča The Economic Times, je večina sredstev izvirala iz treh virov: avtorskih honorarjev, donacij in dostopa do diskrecijskega sklada, ki znaša 385.000 dolarjev letno – ta je namenjen vsakemu rimskokatoliškemu poglavarju za osebno rabo. A Frančišek? Porabil je zgolj delček. Večino sredstev naj bi – tako pravijo viri iz Vatikana – preusmerjal v humanitarne projekte, župnije v revnejših državah in podporo migrantom.
Tudi njegova odločitev, da ne bo nadzoroval sredstev preko zapletenih bančnih sistemov, ampak bo sredstva nalagal pregledno – neposredno na vatikanske račune z njegovim imenom – je po besedah nekdanjega svetovalca, monsinjorja Angela Becciuja, bila »odraz njegovega iskrenega odnosa do upravljanja cerkvenega denarja«.
Med ljudmi. Vedno.
Za ljudi iz Argentine, ki so ga poznali še kot nadškofa Buenos Airesa, to ni presenečenje. »Vsak teden je šel k revežem, jih poslušal, jim kuhal juho,« je v intervjuju za La Nacion povedala sestra Lucía, prostovoljka iz Caritasa. V Rimu ni bilo nič drugače.
Od začetka pontifikata se ni nikoli oddaljil od ljudi – čeprav je vodil 1,3 milijarde katoličanov po vsem svetu. Izogibal se je nepotrebni varnosti, ni se vozil v blindiranih vozilih. Namesto tega? Pozdravljal množice, prijemal otroke, blagoslavljal brezdomce pred baziliko sv. Petra.
Njegova vizija Cerkve je bila vedno: »Cerkev, ki je uboga in za uboge.« In tega ni govoril zgolj na papirju.
Pogreb, ki odraža življenje
Pogreb papeža Frančiška bo – kot je sam želel – preprost. V soboto, 26. aprila, ob 10.00 dopoldne, se bo množica zbrala na Trgu sv. Petra. Njegovo telo bo že od torka ležalo v baziliki sv. Petra, da se mu lahko verniki poklonijo.
A pokopan ne bo tam. Ne bo v kripti, kot večina njegovih predhodnikov. Po poročanju Catholic News Agency bo njegov zadnji počitek v rimski baziliki Santa Maria Maggiore. Krsta – lesena, obdana s cinkom. Tako je hotel.
»To je bila njegova zadnja prošnja – želel si je pokopa, ki bo enak tistim, ki jih je vse življenje branil,« je za Reuters povedal kardinal Kevin Farrell, kamerlengo, ki bo vodil Vatikan v času sede vacante.
Dediščina, ki ni zgolj denarna
Čeprav se svet zdaj osredotoča na številke, prava dediščina papeža Frančiška niso milijoni. So ideje. Dejanja. Pogum.
V času njegovega pontifikata je Cerkev odprla vprašanja, ki so desetletja stala ob strani – od vloge žensk, do pravic migrantov in odnosa do okolja. Frančišek ni bil popoln. A bil je iskren. In zvest svoji poti.
»Bil je človek univerzalne ljubezni, posebej do najrevnejših in najbolj izključenih,« je dejal kardinal Farrell (Reuters).
Njegova zapuščina danes ne živi le v cerkvenih arhivih, temveč v skupnostih – v São Paulu, v Kigaliju, v Vukovarju – povsod, kjer je Cerkev po njegovem zgledu odprla vrata tistim, ki so doslej ostajali zunaj.
In morda zato številka 16 milijonov niti ni tako pomembna.
Vir: UNILAD, The Economic Times (ET), Catholic News Agency (CNA), Reuters, La Nacion, X
Pripravil: N. Z.
