Rubrika Katje Istenič: Psihologija denarja in decembrska nakupovalna mrzlica

18. dec. 2015, ob 12.12
415
240 SEK

December je čas obdarovanja. Mnogi uživajo ob misli, s čim bodo letošnje praznike presenetili svoje bližnje.

Raziskave kažejo, da nas nakupovanje daril za druge v povprečju celo bolj osreči kot kupovanje daril zase. Mnogi pa poročajo tudi o pritisku, ki ga doživljajo ob božičnem nakupovanju. Statistika pravi, da se kar 1 od 4 ljudi ob prazničnem nakupovanju počuti napeto in nakupovanje doživlja kot stres. Praznična ponudba na vsakem koraku in vsesplošna komercializacija božiča nam sporočata, da bližnjim moramo kupiti darilo. Obdani smo z idejo, da preko daril bližnjim pokažemo, koliko nam pomenijo.

Naše nakupovalno vedenje je pogosto odvisno od našega odnosa do denarja. Nekateri imajo težave s tem, da nakupujejo in trošijo prekomerno. Verjamejo, da je denar za zapraviti, zato jim nikoli ne uspe kaj dosti privarčevati. Tisti, ki verjemejo, da je denar nekaj slabega, področje denarja pogosto zanemarjajo. Nekateri imajo drugačen problem. Verjamejo, da je denar namenjen izključno varčevanju in zgolj najbolj nujnim rečem. Ne znajo si tudi kaj privoščiti in v nakupljeni stvari uživati.

Kljub temu, da se z denarjem srečujemo takorekoč vsak dan, je denar v mnogih krogih še vedno tabu tema. Po eni izmed raziskav, izvedeni v Ameriki, se celo raje pogovarjamo o smrti kot o denarju. Kljub redni prisotnosti denarja v našem življenju, se o njem skorajda ne učimo. V šolah denarju ne namenjamo pozornosti, le redki pa so tisti posamezniki, ki se kasneje v življenju samoiniciativno izobražujejo s finančnega področja. Ker o denarju le redko govorimo, do njega pogosto razvijemo popačena prepričanja, ki nas tako na finančnem kot na drugih področjih po nepotrebnem ovirajo.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Slovenci splošno gledano nimamo najbolj zdravega odnosa do denarja. Pogosto ga povezujemo s pohlepom, nepoštenostjo ali brezčutnostjo. Mnogim je neprijetno ob misli, da bi glasno oznanili, da si želijo imeti veliko denarja. Prepričani so, da želja po denarju o njih pove nekaj slabega. Popačena prepričanja o denarju, ki jih pogosto imamo so zlasti »Denar je sveta vladar.«, »Denar te pokvari.«, »Nikoli nimam dovolj denarja.«, »Ko bom imel več denarja, mi bo lažje in bom srečnejši.«, »Ne znam ravnati z denarjem.« in podobno. Prepričani smo, da želja po denarju izključuje druge pomembne vrednote, kot so na primer zdravje, poštenost, radodarnost, dobrodelnost, ljubezen, pomoč drugim in podobno. Pozabimo, da želja po denarju še zdaleč ne zmanjša ali ne izniči naših ostalih vrednot.

Če do denarja nimamo razčiščenega odnosa, sami sebe na poti do uspeha pogosto nezavedno sabotiramo. Težko sprejemamo dobre odločitve glede denarja, kadar te odločitve izvirajo iz strahu ali jeze. V skladu s svojimi mislimi in prepričanji se tudi vedemo, zato so od naših prepričanj odvisne izkušnje, ki jih bomo v zvezi z denarjem imeli. Popačena prepričanja o denarju nas pogosto ovirajo pri uspešnem upravljanju z denarjem, iskanju službe, napredovanju v službi, uspehu, uresničevanju svojih želja in tudi na področju odnosov, saj je denar statistično gledano pogost izvor konfliktov.

Kaj lahko storimo?

Nekaterim je bil zdrav odnos do denarja že privzgojen, večina izmed nas pa mora zdrav odnos do denarja načrtno razviti. To storimo tako, da svoj odnos in prepričanja o denarju ter nakupovanju vzamemo pod drobnogled ter jih ozavestimo. Četudi morda ugotovimo, da naš odnos do denarja ni tako zdrav, kot bi si želeli, to ne pomeni, da bo vedno tako. Svoj odnos do denarja vsekakor lahko spreminjamo. Oblikujemo lahko tak odnos do denarja, ki nam bo v življenju koristil ter nam omogočal, da se počutimo sproščeno, svobodno in bogato.

Kako se torej lotiti letošnjega nakupovanja?

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Decembrski nakupovalni mrzlici se boste najbolj učinkovito uprli s tem, da ste na svoje vedenje čim bolj pozorni. Priporočam vam, da svoje nakupe načrtujete. Vnaprej torej razmislite, komu želite darilo kupiti ter koliko ste pripravljeni za darilo odšteti. Priporočam vam tudi, da nakup opravite v enem kosu, kot da nakupujete več dni po malem, saj je večja verjetnost, da boste ob večkratnem nakupovanju, zapravili več denarja kot sicer. V primeru, da se znajdete v situaciji, ko si želite nekaj kupiti impulzivno, vam priporočam, da se za trenutek ustavite in razmislite, kako se počutite. Raziskave kažejo, da naše notranje stanje pomembno vpliva na kupne odločitve, ki jih sprejemamo. V primeru, da se počutite razdražene, jezne, žalostne, ste utrujeni, lačni, vas zebe in podobno, je večja verjetnost, da boste sprejemali slabše odločitve. Z impulzivnim nakupom je torej bolje počakati. Če lahko, ga odložite za dan ali dva ali pa vsaj 20 minut. V tem času lahko jasno in umirjeno premislite, ali je nakup za vas res smiseln ali ne.

Da letošnje nakupovanje za nas ne bo stresno, je torej pomembno, da nakupujemo čim bolj zavestno. Poleg tega se je dobro spomniti, da poleg daril obstaja še vrsta drugih načinov, s katerimi bližnjim pokažemo, koliko nam v resnici pomenijo.

Vir: Katja Z. Istenič, psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja

415
240 SEK