Šakal se širi po Sloveniji: lovci opozarjajo
Šakal se širi po Sloveniji: lovci opozarjajo na upad srnjadi. Evrazijski šakal se v Sloveniji širi hitreje, kot so pričakovali, najbolj pa ga opazimo na Primorskem. Lovci opozarjajo, da njegova prisotnost vpliva na srnjad in drugo divjad, kar spreminja ravnovesje v domači naravi. Ta prilagodljiv plenilec se naseljuje v različnih habitatih, od kmetijskih površin do gozdnih robov, in s tem posega tudi v življenja domačih živali in ekosistem. S spremljanjem populacije preko monitoringa lovci poskušajo uravnavati število odstrelov, hkrati pa opozarjajo, da šakal vpliva na lov, kmetijstvo in celo zdravje drugih živali.
Evrazijski šakal v Sloveniji in na Primorskem
Zgodovina in razširjenost
V začetku 50. let je bil šakal v Sloveniji prava redkost. Občasno so ga opazili na jugovzhodu države, ob Kolpi in Krki. Potem pa se je začel počasi širiti proti severu in zahodu. V osemdesetih letih so bila opažanja že pogostejša, danes pa ga najdemo skoraj povsod.
Razlogov za širitev je več. Eden glavnih je gotovo manj volkov, ki so mu naravni tekmeci. Pomagajo pa mu tudi mile zime in več zaraščenih površin, kjer najde zavetje in hrano. Šakal je žival, ki se hitro prilagodi. Dobro prenaša bližino človeka in zna izkoristiti vsako priložnost, od poljskih miši do ostankov hrane.
Šakal v Sloveniji
Šakal ima rad krajino, kjer se izmenjujejo travniki, njive in gozdni robovi. Mrzle zime in veliko snega mu ne ustreza, Zato se najraje zadržuje na področjih z malo snežnih padavin ali še raje na Primorskem.
Kje se šakal najraje zadržuje:
- Trenutno ja največ šakalov v na Primorskem, Ljubljanskem barju, v Prekmurju in v Posavju.
- Zadnja leta pa je opaziti večji porast števila šakalov tudi na Gorenjskem in Štajerskem,
Rad se zadržuje v bližini naselij in vasi.
Spremljanje prisotnosti šakala
Od leta 2020 je šakal lovna divjad – kar velja tudi za srne. To pomeni, da je odstrel nadzorovan in le v določenih časovnih obdobjih.
- Takrat so lovci odstrelili 154 šakalov, leto kasneje 311, v letu 2022 pa 316. Številke se vsako leto nekoliko povečajo, kar kaže, da se šakal še naprej širi.
Lovske družine poročajo, da zaradi šakala opažajo spremembe v populaciji druge divjadi, predvsem srnjadi.
Šakal in srnjad
Lovci po vsej Sloveniji ugotavljajo, da se s širitvijo šakala število srnjadi zmanjšuje.
Šakal napada predvsem mladiče, včasih pa tudi odrasle živali.
- Na Primorskem in Goriškem pravijo, da so v desetih letih izgubili velik del populacije srnjadi.
- Tudi v Gorenjski regiji opažajo podobno – v nekaterih loviščih je bil v zadnjih letih odstrel srnjadi najnižji v zadnjih četrt stoletja. Lovci pravijo, da srnjad postaja bolj previdna, zadržuje se v gostem grmovju in težje jo je opaziti.
Čeprav šakal ni edini razlog za upad srnjadi, ima v naravnem ravnovesju vedno večjo vlogo. Sčasoma se lahko spremeni tudi način gibanja in prehranjevanja drugih živali v okolju.
Zdravstveni vidiki
- Šakal lahko prenaša tudi bolezni. Pri nas so odkrili, nekatere šakale okužene s parazitom Echinococcus multilocularis. Parazit je nevaren tudi za ljudi.Takih primerov je bilo okoli 18 %.
- Pri nekaj primerih so naleteli tudi na Neospora caninum. Je parazit, ki povzroča težave pri govedu.
Na srečo večjih izbruhov bolezni pri nas za zdaj ni bilo, a previdnost ni odveč.
Pravni okvir
Do leta 2019 je bil šakal pri nas delno zaščiten, leto kasneje pa je postal lovna divjad. Od takrat naprej se njegov odstrel izvaja po načrtih in kvotah.
Šakal je v Italiji zaščiten
Težava pa je, da v sosednji Italiji šakal še vedno velja za zaščiteno vrsto. Tam ga ne smejo loviti, zato se živali selijo čez mejo v Slovenijo.
- Lovci pravijo, da zaradi tega pri nas ne moremo učinkovito nadzorovati populacije, saj se nenehno obnavlja.
Slovenska in italijanska lovska zveza sta se o tem že pogovarjali, a za zdaj do skupnega dogovora še ni prišlo.
Odškodnine ob nastali škodi
Država ima sicer predvidena sredstva za odškodnine zaradi škode, ki jo povzroči šakal. Koliko se to pokaže v praksi? Ljudje bolj malo vedo, da jim je dana ta možnost.
- Odpirajo se pa vprašanja, kdo je odgovoren v primerih, ko lovska družina ne more izpolniti plana odstrela ali kadar pride do prometnih nesreč z divjadjo.
Izzivi in predlogi
- Lovci si želijo, da bi država omogočila hitrejše ukrepanje tam, kjer šakal povzroča škodo, predvsem na drobnici in v kmetijstvu. Prav tako opozarjajo na pomen osveščanja ljudi.
- Veliko ljudi šakala sploh ne prepozna ali ga zamenjuje z lisico. Ker se rad zadržuje blizu naselij, ga nekateri celo hranijo, kar je velika napaka. S tem se šakal navadi na človeka in izgubi naravni strah.
Če ga kdo opazi, naj o tem obvesti pristojne lovce ali Zavod za gozdove. Šakal se večinoma umakne sam in napadov na človeka ni bilo zabeleženih.
Zaključek
- Šakal (evrazijski šakal) se v Sloveniji širi hitreje, kot so mnogi pričakovali. Največ ga je na Primorskem, a zdaj že tudi v notranjosti države.
Kako torej ukrepati pri nas?
- “Največ, kar lahko naredimo, je to, da osveščamo javnost, najprej, da sporočajo srečanja s šakalom, potem, da jih ne hranijo in da ne hranijo živali, ki so hrana šakalov, s tem bomo naredili pravzaprav največ, na nas lovcih je pa, da najdemo prave načine, kako šakala učinkovito loviti.“ Pravijo lovci.
- problematika je še posebej pereča na Primorskem, poudarja Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.
Problem ni le v številu, ampak v tem, kako njegovo širjenje vpliva na druge vrste, na ravnovesje v naravi in na ljudi, ki živijo na teh območjih. Lovci, biologija in država bodo morali skupaj poiskati način, kako populacijo obvladovati, hkrati pa ohraniti naravni red.
Šakal bo tu ostal. Vprašanje je samo, ali bomo znali z njim živeti tako, da bo prostor v naravi našel on – in mi ob njem.
Pripravila AK
Viri:
Lovska zveza Slovenije
robin.si
unsplash.com
youtube.com
