Še delate in ste upokojenec? Interventni zakon bi vam lahko prinesel polno pokojnino
Razvojna kapica znova deli Slovenijo.
LJUBLJANA – Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki predvideva uvedbo tako imenovane razvojne kapice pri 7.500 evrih bruto plače, je sprožil burne odzive politike, gospodarstva in sindikatov. Medtem ko gospodarstveniki ukrep podpirajo, mu sindikati ter zdravstvena in pokojninska blagajna ostro nasprotujejo.
Kaj pomeni razvojna kapica?
Interventni zakon bi posameznikom prinesel predvsem višje neto plače pri višjih dohodkih, nižje prispevke za nekatere samozaposlene ter možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljnjem delu. Predlog vključuje tudi nižji DDV za osnovna živila, elektriko, plin in ogrevanje, kar bi lahko vplivalo na nižje življenjske stroške. Za samostojne podjetnike zakon prinaša spremembe pri normiranih odhodkih, višje meje za popoldanske s. p.-je in nižje prispevke za manjše samozaposlene. Upokojencem, ki še delajo, bi omogočil prejemanje 100 odstotkov pokojnine, zdravstvenim delavcem pa dodatno delo pri zasebnikih.
Predlog zakona predvideva omejitev plačevanja socialnih prispevkov pri bruto plači nad 7.500 evrov. To pomeni, da zaposleni nad tem pragom od presežka ne bi več plačevali določenih prispevkov. Predlagatelji menijo, da bi s tem zadržali visoko izobražen kader in povečali konkurenčnost Slovenije. Nasprotniki pa ukrep označujejo za »zakon za bogate« oziroma »menedžerski pokrov«, saj naj bi največ koristi prinesel najbolje plačanim posameznikom.
Koliko ljudi bi imelo korist?
Po podatkih ZZZS bi razvojna kapica veljala za približno 13.750 zaposlenih v Sloveniji. Na ministrstvu za javno upravo pa so pojasnili, da je januarja letos bruto plačo nad 7.500 evrov prejemalo 3.610 javnih uslužbencev in funkcionarjev. Najvišje plače so bile po podatkih Sursa lani v finančni in zavarovalniški dejavnosti, visoke zneske pa prejemajo tudi v zdravstvu, energetiki, informatiki in telekomunikacijah.
Ministrstvo opozarja, da gre pri izplačilih najverjetneje za poračun plač za nazaj za daljše časovno obdobje, v katera so zajeta tudi izplačila vključno z opravljenimi nadurami in pripravljenostjo (ne gre zgolj za plačilo dela za polni delovni čas, ampak je vključeno tudi dodatno delo). Na ZZZS opozarjajo, da bi zaradi uvedbe razvojne kapice zdravstvena blagajna izgubila skoraj 96 milijonov evrov letno. Pri ZPIZ-u pa ocenjujejo, da bi finančne posledice celotnega zakona lahko presegle 640 milijonov evrov letno. Pomisleke glede zakona je izrazila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, kjer opozarjajo predvsem na vprašanje dolgoročne finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Stara ideja, nova politična bitka
O uvedbi socialne kapice se v Sloveniji govori že več let. Podobno idejo je leta 2021 predlagal strateški svet za debirokratizacijo v času vlade Janeza Janše, takrat pri meji 6.000 evrov bruto.
Pripravil: K. J.
Vir: RTV Slovenija, MMC RTV SLO
