Še eno financiranje nevladnikov: vlada Roberta Goloba pred odhodom nakazala 320 tisoč evrov CNVOS, ki ga vodi predsednik Sveta RTV Forbici (FOTO)
V javnosti odmevajo navedbe, da je Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, povezan z Goranom Forbicijem, tik pred političnimi spremembami prejel novo visoko nakazilo. Kritiki opozarjajo, da ne gre več le za razpravo o nevladnikih, ampak za vprašanje, kdo v tej državi živi od proračuna — in kdo ga polni.
Ko denar teče, se vprašanja množijo
Po navedbah, ki so sprožile burne odzive, naj bi Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij aprila prejel okoli 320 tisoč evrov javnega denarja, skupno pa naj bi se zneski iz proračunskih virov povzpeli čez tri milijone evrov. Gre za organizacijo CNVOS, ki se javno predstavlja kot krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij in ponuja podporo, svetovanje, razpise ter informacije za nevladni sektor. A prav tu se začne politično eksplozivno vprašanje: ali država financira civilno družbo — ali pa si je ustvarila lasten razred politično koristnih prejemnikov javnega denarja?
Forbici med RTV in nevladniškim omrežjem
Goran Forbici ni neznano ime. V Svetu RTV Slovenija zaseda eno najvidnejših funkcij, hkrati pa je povezan z nevladniškim sektorjem, ki je v zadnjih letih postal eden najglasnejših akterjev v slovenskem javnem prostoru. Zato se ob njegovih javnih nastopih odpira neprijetna dilema. Ko predsednik Sveta RTV nastopa v političnih oddajah kot predstavnik nevladnega sektorja, ali javnost res gleda neodvisnega komentatorja — ali človeka, ki stoji na presečišču javnega medija, državnega denarja in ideološko močnega aktivističnega omrežja?
»Davkoplačevalska oligarhija« ali skrb za civilno družbo?
Zagovorniki financiranja nevladnih organizacij bodo rekli, da gre za podporo civilni družbi, prostovoljstvu in projektom, ki jih država sama ne more ali noče opravljati. Toda kritiki v tem vidijo nekaj drugega: sistem, v katerem se iz davkov delavcev, podjetnikov in obrtnikov vzdržuje politično glasen aparat, ki nato v javnosti moralizira o demokraciji, socialni državi in nevarnosti desnice. Najbolj bode v oči občutek dvojnih meril. Ko se govori o nižjih davkih za ljudi, takoj slišimo opozorila o razpadu javnih storitev. Ko pa gre za financiranje aktivističnih struktur, denarja očitno ne zmanjka.
Ko »depolitizacija« dobi čuden priokus
Posebej občutljivo je vprašanje RTV Slovenija. Javnosti so leta razlagali, da je treba javni zavod »depolitizirati«, ga očistiti strankarskih vplivov in vrniti ljudem. Toda če nato predsednik Sveta RTV nastopa v osrednjih političnih oddajah kot izrazito angažiran komentator, se pri marsikom upravičeno porodi dvom. Je to res depolitizacija ali le zamenjava ene politike z drugo? Prav ta občutek, da so nekateri lahko hkrati nadzorniki, komentatorji, prejemniki javnega denarja in moralni razsodniki, v javnosti povzroča vse več jeze.
Vprašanje, ki ne bo izginilo
To ni več samo zgodba o enem nakazilu ali enem imenu. To je zgodba o zaupanju. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, komu država nakazuje denar, zakaj ga nakazuje in kakšen javni interes se s tem res zasleduje. Kajti če civilna družba postane odvisna od oblasti, ki jo financira, potem ni več povsem civilna. Takrat postane vprašanje preprosto: kdo v resnici nadzira koga?
Je pa danes Forbici, četudi je bil vidno agresiven, tudi precej znerviran, vsaj pošteno povedal, da njemu javni denar pač enostavno pripada. ⬇️ pic.twitter.com/kHBQdPrjVX
— BojanPožar (@BojanPozar) May 28, 2026
Center za informir. "nevladnikov", ki ga vodi šef sveta RTV Forbici, je pocuzal preko 3 mio iz proračuna, aprila pred odhodom Goloba so jim nakazali že 320 tisoč €. Z davki delovnih ljudi financirajo njihove politične aktiviste. pic.twitter.com/u99g0t2ieX
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 29, 2026
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
