Se počutite kdaj krive, vam je težko kdaj koga zavrniti?
RUBRIKA KATJE ISTENIČ
Se počutite kdaj krive, vam je težko kdaj koga zavrniti?
Kdo je Katja Z. Istenič?
Je psihologinja in psihoterapevtka, ki preko terapevtske pomoči »Hočem več« nudi individualno, partnersko in skupinsko terapijo. Napisala je tudi knjigo Skrita uganka denarja, ki govori o razvoju zdravega odnosa do denarja. Njena glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost.
Izgubljeni v občutki krivde
Se kdaj počutite slabo, ker premalo naredite, ne živite bolj zdravo ali imate premalo pospravljeno stanovanje? Se vam zdi, da bi morali biti bolj delovni, potrpežljivi, hvaležni, boljši? Vam je zaradi občutkov krivde težko nekoga zavrniti?
Krivda je čustvo, ki ga lahko doživljamo v raznovrstnih situacijah. Nekateri občutijo krivdo ob situacijah, kot so lenobno popoldne, sladkanje s čokoladno torto, po spolnosti, po prepiru z bližnjo osebo, medtem ko jo drugi morda občutijo, kadar se jim zdi, da niso dovolj dobri, ali kadar mislijo, da so nekoga razočarali. Mnogi starši se spopadajo z občutki krivde, ko otroka zjutraj odpeljejo v vrtec, ali v situacijah, ko se želijo posvetiti drugim rečem in ne otroku. Krivdo doživljamo, kadar verjamemo, da smo kršili nek svoj notranji moralni standard. To nam pomaga uravnavati svoje vedenje. Njen primarni namen je, da raziščemo, kaj smo storili narobe in to popravimo. Ljudje, kot so patološki igralci iger na srečo, patološki zločinci in podobni, krivdo redkeje doživljajo. Kljub temu da njihovo vedenje prinaša določene negativne posledice (npr. izguba denarja ali zapor), je njihov del možganov, ki sodeluje pri oblikovanju občutka krivde, redkeje aktiviran. Čeprav občutek krivde ni prijeten, nam v življenju torej tudi koristi. Doživljanje krivde je za nas zdravo, v primerih kadar krivda deluje kot čustveno opozorilo, ki nam pomaga, da delujemo v skladu s svojimi vrednotami. Če smo bili torej pretirano odrezavi do sodelavke zaradi neprespane noči, je namen krivde, da se tega zavedamo in skušamo popraviti. Krivda nas motivira, da smo iskreni, zvesti, sočutni in da prevzamemo odgovornost za svoja ravnanja.
Kdaj občutki krivde postanejo nezdravi?
Doživljanje krivde postane nezdravo, ko začnemo prevzemati odgovornost za stvari, ki niso pod našim nadzorom. Zelo pogosto smo podzavestno prepričani, da smo odgovorni za čustveno stanje nekoga drugega. Mislimo lahko, da je naša naloga spraviti nekoga v smeh, da bo naša jeza nujno druge prizadela ali da imajo tuje želje vedno prednost pred našimi. Zaradi nezdrave krivde se lahko začnemo neprestano razdajati in počnemo veliko stvari še namesto drugih. Prepričani smo lahko, da se ne smemo postaviti zase ali koga kdaj tudi zavrniti. Nekdo, ki živi svoje življenje na način, kot to pričakujejo njegovi starši, ker se boji, da bi jih razočaral, najverjetneje doživlja nezdravo obliko krivde. Podobno se lahko počuti tudi zaposleni, ki stalno opravlja še naloge svojih sodelavcev, ki dobro vedo, da jih ne bo zavrnil ter ga velikokrat izkoristijo za opravila, ki jih sami neradi počnejo. Zaradi nezdrave krivde se pogosto počutimo ujete v svoji situaciji.
Krivda preživelega
Poznamo tudi posebno obliko krivde, ki se imenuje krivda preživelega. Doživljajo jo ljudje, ki so bili prisotni v življenjsko ogrožajočih situacijah in so preživeli, medtem ko drugi, prisotni v isti situaciji, niso. Krivdo preživelega lahko najdemo pri ljudeh, ki so preživeli naravne katastrofe, vojno, prometne nesreče, hude bolezni in podobne ogrožajoče situacije. Doživljajo jo lahko tudi ljudje, pri katerih je njihov družinski član ali bližnja oseba storila samomor. Pogosto se sprašujejo: »Zakaj jaz? Zakaj sem jaz preživel, medtem ko drugi niso?« Občutek imajo lahko, da je preživela ‘napačna’ oseba, in mislijo, da tega niso vredni, zaradi česar se počutijo krive. Za tiste, ki doživljajo krivdo preživelega, je zelo pomembno, da si poiščejo nekoga, s katerim se lahko o tem pogovarjajo in ki jim lahko nudi strokovno pomoč.
Kako torej ukrepamo, če smo se ujeli v nezdravo obliko krivde?
Pred časom je k meni na terapijo prišla mlada gospa, ki je z možem imela triletnega sina. Poročala je, da ima konstantno občutek, da ni dobra mama in da se počuti krivo, ker otroku ne nudi dovolj. Vsakič, ko sin začne jokati, dobi močan občutek krivde in jok razume kot znak, da je sin nesrečen in mu ustreže v vsem, kar si otrok zaželi. Z gospo sva se pogovarjali o občutkih krivde in opredelili, ali gre v njenem primeru za zdravo ali za nezdravo obliko krivde. Nato se je preko najinih terapij začela učiti, kako postaviti primerne meje v odnosih. Izkazalo se je, da ima tudi v drugih odnosih težave pri tem, da nekoga zavrne. Gospa se je med terapijo učila, kako okrepiti samo sebe ter kako svoje mnenje prijazno izraziti in tudi stati za njim. Ko je sinu prvič rekla ne, ko je hotel namesto kosila jesti bonbone, je imela precej močan občutek krivde. Ob naslednjih podobnih situacijah pa je hitro spoznala, da njeni občutki krivde izgubljajo svojo moč. Postopoma se je naučila, kako sinu na ljubeč način postaviti določene omejitve in istočasno vedeti, da je dobra mama.
Občutek krivde je povsem naraven. Običajno je, da na vsake toliko časa doživljamo tudi nezdravo obliko krivde. Pomembno pa je vedeti, kdaj nas krivda začne omejevati pri našem splošnem dobrem počutju. Poleg tega, da smo prijazni do drugih, je pomembno, da smo prijazni tudi do sebe, da se večkrat spomnimo na svoje dobre lastnosti in sami sebe tudi pohvalimo.
Vir: Katja Z. Istenič, foto: splet
