Šef NLB-ja Blaž Brodnjak javno opozarja na sporno uredbo: “Vlada predlaga ukrepe, ki bi povzročili pospešeno opuščanje terasastih vinogradov!”
Brodnjak ni poklicni vinogradnik, ampak soinvestitor in pobudnik družinskega vinsko-turističnega projekta v Halozah, kjer želi družina razviti kakovostno vinsko posestvo in prispevati k razvoju regije.
HALOZE – “Vlada Republike Slovenije predlaga ukrepe, ki bi povzročili pospešeno opuščanje terasastih vinogradov z manj kot 3.200 trtami na hektar (v Halozah skoraj vsi) po vsej Sloveniji in s tem zelo verjetno v bližnji prihodnosti izgubo statusa vinske dežele v kontekstu evropskih podpornih mehanizmov,” pa je na ukrep vlade opozoril Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Brodnjak ni poklicni vinogradnik, ampak soinvestitor in pobudnik družinskega vinsko-turističnega projekta v Halozah, kjer želi družina razviti kakovostno vinsko posestvo in prispevati k razvoju regije.
Premalo odločna vinogradniška srenja
“Za haloško vinogradništvo je to popolna nevihta, za razne špekulante, ki vinogradov niti nimajo namena obnavljati, jih pa (vsaj tiste v državni lasti) pospešeno pridobivajo v obdelovanje (brez pridelave grozdja), pa razjasnitev obzorja. Povsem razumem, da smo deležni orkestrirane gonje proti alkoholu, a to bo imelo bistveno širše in daljnosežnejše posledice za slovensko podeželje kot se domačini v krajih s temi spremembami prizadetimi kmetijskimi površinami v tem trenutku sploh zavedajo. Ko misliš, da nižje res ne more več iti, skoraj ne mine mesec, da ne bi dojel, da lahko gre še veliko globlje. Če se ob tem vsa slovenska vinogradniška srenja z absolutnimi legami in terasastimi nasadi, ki dajejo najbolj koncentrirana in najmineralnejša vina, ne oglasi zelo jasno in glasno, upanje prične umirati,” nadaljuje Brodnjak.
Kaj prinaša uredba?
Uredba Vlade RS določa, da so nekatere intervencije, kot so prestrukturiranje vinogradov ali pridobitev subvencij, vezane na gostoto trt. Terase, torej strmi vinogradi, so tradicionalno manj produktivne in imajo pogosto manj kot 3.200 trt na hektar. Če uredba predvideva pogoj za minimalno število trt na hektar, obstaja tveganje, da lastniki takšnih vinogradov ne bodo več upravičeni do podpor ali pa jih bo podpora prisilila k prestrukturiranju vinogradov, kar lahko pomeni opustitev ali zmanjšanje terasastih vinogradov. Terase so pomemben del slovenske vinogradniške dediščine, zlasti v Halozah, Brdih, Goriških brdih in Vipavski dolini, obenem preprečujejo erozijo tal, ohranjajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k stabilnosti pobočij. Vinogradi z manj trt na hektar pogosto niso ekonomsko rentabilni, vendar imajo družbeno in kulturno vrednost, zato izključitev teh vinogradov iz subvencij lahko vodi v opustitev ali zanemarjanje. Možni odzivi vključujejo pogajanja z državo ali ministrstvom za izjeme pri tradicionalnih vinogradih, dopolnitev uredbe, da se terase z manj kot 3.200 trtami na hektar vključijo kot upravičeni vinogradi, morda z zmanjšano subvencijo ali posebnim ukrepom, ter projekte sofinanciranja za ohranjanje kulturne krajine, kot so posebni nacionalni ukrepi za zaščito teras. Pomislek se nanaša na tvegano marginalizacijo tradicionalnih terasastih vinogradov, ki ne dosegajo minimalne gostote trt, kar bi lahko ogrozilo dediščino, krajino in okolje, če spremembe uredbe ne predvidevajo izjem.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook
