Šibek potresni sunek v bližini Šmarjeških Toplic

18. jun. 2015, ob 08.00
193
70 SEK

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so 1. junija ob 1.10 zabeležili šibek potresni sunek.

LJUBLJANA, ŠMARJEŠKE TOPLICE – Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 60 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Šmarjeških Toplic, potres pa so čutili posamezni prebivalci Škocjana in okolice, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.

Ozemlje Slovenije spada po številu in moči potresov med dejavnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden od potresno najdejavnejših na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne tektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na južnem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi ter na severovzhodu Panonski bazen. Razlogi za nastajanje številnih šibkih, pa tudi močnih potresov, so v zapleteni geološki in tektonski zgradbi našega ozemlja, ki leži na manjši Jadranski plošči, stisnjeni med Afriško na jugu in Evrazijsko na severu. Jadranska plošča se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca, kar povzroča predvsem na severni in vzhodni strani različna premikanja. Južna in zahodna Slovenija ležita na severnem delu plošče, ki je zelo deformiran in narinjen na osrednji, manj deformiran del plošče. Zaradi premikanj v različnih smereh prihaja med njimi do napetosti, ki so lahko vzrok za nastanek potresov. Premikanja plošč povzročajo na ozemlju Slovenije napetosti v smeri sever-jug , ki se sproščajo v potresih ob prelomih severozahod-jugovzhod (dinarska smer) in severovzhod-jugozahod (prečnodinarska smer), ter ob narivnih strukturah, ki potekajo v smeri vzhod-zahod.

Vir: ARSO, foto: TIC Šmarješke toplice

 

 

193
70 SEK