Širijo se posnetki prepira zaradi glisiranja s Kornatov: »To je moj otok, je*e te Bog« (VIDEO)
Šokanten posnetek, ki smo ga danes prejeli v uredništvo portala Morski HR, prikazuje stopnjevanje spora pri enem od Kornatskih otokov. Potem ko so jih opozorili na nevarno glisiranje v bližini obale, so osebe v gliserju navtikom odgovorile z brutalnimi kletvicami in absurdnimi trditvami o zasebnem lastništvu otoka.
Precej šokanten posnetek, ki je nastal v kornatskem akvatoriju, nazorno prikazuje, kako se lahko običajno opozorilo zaradi kršenja pomorskih pravil v le nekaj trenutkih sprevrže v hud besedni spor, poln kletvic, žalitev in primitivizma.
Vse se je začelo, ko je moški z enega od plovil opazil gliser, ki se je z veliko hitrostjo premikal v neposredni bližini obale. Odločil se je, da bo posredoval in opozoril posadko: »Glisirate ob obali,« jim je dejal.
Ko je opazila, da jo snemajo, je popolnoma izgubila nadzor
Namesto da bi upočasnili in se opravičili, se je spor še zaostril. Ko je ženska z gliserja opazila, da moški celoten dogodek snema z mobilnim telefonom, je popolnoma izgubila nadzor. Plaz žalitev in kletvic je usmerila proti avtorju posnetka, pa tudi proti drugim osebam na sosednjem plovilu. »To je moj otok, pridi sem, je*em ti mater, to je moj otok!« je kričala ženska. Pri tem se ni ustavila.
Med nadaljevanjem neprijetnega prepira je besno ponavljala, da je otok »njihov«, in trdila, da se nahajajo na območju, ki naj bi pripadalo njim: »To je naše, otok je naš!« Medtem ko je moški mirno vztrajal pri opozorilu zaradi nevarnega glisiranja ob obali, je druga stran nadaljevala z burnimi odzivi in uveljavljanjem domnevnih pravic do pomorskega dobra.

Kaj pravi zakon? Ne, otok in plaža NISTA njena!
Čeprav nekateri objestni posamezniki pogosto poskušajo »privatizirati« koščke raja ob Jadranu, je zakon v tem primeru povsem jasen: ženska nima nobene pravice ljudi preganjati z obale. Po hrvaškem Zakonu o pomorskem dobru in morskih pristaniščih v Republiki Hrvaški ni zasebnih otokov niti zasebnih plaž.
Obalni pas, širok najmanj šest metrov od morske črte, predstavlja pomorsko dobro, ki je splošno dobro in je namenjeno vsem. Tudi če je nekdo dejanski lastnik notranjega dela otoka ali kmetijskega zemljišča na Kornatih, nihče nima pravice prepovedati dostopa do obale, sidranja, kopanja ali zadrževanja na pomorskem dobru.
(nd)