Skriti dolgovi pokojnika: ali jih morate plačati iz svojega žepa?

Skriti dolgovi pokojnika lahko dediče presenetijo šele po končani zapuščinski obravnavi. Neplačan kredit, davčni dolg, izvršba ali zasebno posojilo lahko bistveno zmanjšajo vrednost dediščine, v nekaterih primerih pa upnik poseže tudi po dedičevem lastnem premoženju.

Ob besedi dediščina večina najprej pomisli na stanovanje, hišo, zemljišče, avtomobil ali prihranke. Toda skupaj s premoženjem se na dediče lahko prenesejo tudi obveznosti. Posebej nevarni so skriti dolgovi pokojnika, za katere družinski člani pred smrtjo niso vedeli in zato niso navedeni niti med prvimi podatki v zapuščinskem postopku.

Slovenska zakonodaja dediče sicer varuje tako, da za pokojnikove dolgove odgovarjajo največ do vrednosti podedovanega premoženja. To pa ne pomeni, da lahko upnik poseže samo po podedovani hiši, denarju ali avtomobilu. Dedič za dolg odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi z lastnimi prihodki in prihranki, vendar največ do višine vrednosti, ki jo je podedoval. Prav zato morajo biti dediči previdni še pred podajo dedne izjave. Skriti dolgovi pokojnika lahko namreč bistveno spremenijo odločitev, ali je dediščino sploh smiselno sprejeti.

Kaj so skriti dolgovi pokojnika?

Izraz skriti dolgovi pokojnika ni poseben pravni izraz. Z njim običajno označujemo vse obveznosti, za katere dediči ob smrti ali med zapuščinskim postopkom niso vedeli.

To so lahko neodplačani bančni krediti, dolg na kreditni kartici, dovoljeni ali nedovoljeni limit, leasing, neplačani računi, davčne obveznosti, zasebna posojila, dolgovi iz dejavnosti ali terjatve, o katerih že poteka sodni oziroma izvršilni postopek.

Dolg ni neveljaven samo zato, ker ni bil naveden v sklepu o dedovanju. Upnik lahko svojo terjatev proti dediču uveljavlja tudi po koncu zapuščinskega postopka, če terjatev še ni zastarala in jo lahko ustrezno dokaže. Sodna praksa potrjuje, da lahko upniki postopek proti dedičem začnejo pred izdajo sklepa o dedovanju ali po njej. Med najpogostejše obveznosti sodijo krediti, dolgovi na karticah, neplačani davki, zasebna posojila in poroštva. Skriti dolgovi pokojnika so posebej nevarni takrat, ko dokumentacija ni zbrana na enem mestu ali pa so bile obveznosti svojcem popolnoma neznane.

Dediščina na dediča preide že ob smrti

Pomembno je vedeti, da dediščina na dediče po zakonu preide že v trenutku zapustnikove smrti. Dediču torej ni treba podpisati posebne izjave, da dediščino sprejema. Kdor dediščine ne želi, se ji mora pravočasno in veljavno odpovedati.

To je lahko nevarno predvsem takrat, ko svojci domnevajo, da pokojnik dolgov ni imel, zato pred zapuščinsko obravnavo ne preverijo njegovega finančnega stanja. Ko pozneje prispe zahtevek banke, FURS ali drugega upnika, pa je lahko rok za odpoved dediščini že zamujen.

Koliko dolga mora plačati dedič?

Dedič je za dolgove odgovoren največ do vrednosti premoženja, ki ga je podedoval. Če je prejel premoženje v vrednosti 30.000 evrov, skupni dolgovi pokojnika pa znašajo 50.000 evrov, njegova odgovornost praviloma ne sme preseči 30.000 evrov.

Pri tem se upošteva vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti. Poznejša rast ali padec vrednosti praviloma ne spremeni najvišjega zneska dedičeve odgovornosti.

Primer: dedič podeduje avtomobil, ki je bil ob smrti vreden 12.000 evrov. Pozneje se izkaže, da je imel pokojnik 20.000 evrov dolga. Dedič lahko odgovarja največ do 12.000 evrov, tudi če avtomobil pozneje proda za manj.

Toda omejitev se v sporu ne upošteva vedno avtomatično. Dedič mora pravočasno ugovarjati, da odgovarja samo do vrednosti podedovanega premoženja, ter navesti in dokazati, kaj je podedoval in koliko je bilo to vredno.

Lahko upnik poseže po lastnem denarju dediča?

Da. To je ena največjih zmot pri dedovanju.

Dedič ne odgovarja samo s predmeti, ki jih je podedoval. Upnik lahko plačilo zahteva tudi iz njegovega lastnega denarja oziroma drugega premoženja. Omejen je z zneskom, ki ustreza vrednosti podedovane dediščine.

Če je nekdo podedoval nepremičnino v vrednosti 80.000 evrov, lahko za dolgove odgovarja do tega zneska, četudi nepremičnine ne želi prodati. Dolg lahko poravna iz svojih prihrankov ali drugih sredstev. Če obveznosti ne poravna prostovoljno, lahko ob izpolnjenih pogojih sledi sodni oziroma izvršilni postopek.

Zato skriti dolgovi pokojnika niso težava samo takrat, ko presegajo vrednost dediščine. Težava lahko nastane tudi, kadar je glavnina dediščine vezana v nepremičnini, dedič pa nima dovolj denarja za plačilo upnikov.

Kaj se zgodi, če je dedičev več?

Če je dedičev več, so za pokojnikove dolgove nerazdelno odgovorni, vendar vsak samo do vrednosti svojega dednega deleža. Upnik lahko v okviru teh omejitev zahteva plačilo od posameznega dediča, med dediči pa se dolgovi praviloma razdelijo glede na njihove dedne deleže.

Predstavljajmo si, da trije dediči podedujejo vsak tretjino zapuščine, pri čemer je delež vsakega vreden 20.000 evrov. Pozneje se pojavi dolg v višini 30.000 evrov. Če eden od dedičev upniku plača več, kot glede na notranjo delitev odpade nanj, lahko pod določenimi pogoji od sodedičev zahteva povračilo ustreznega dela.

Pomembno je razlikovati med omejitvijo posameznega dediča do vrednosti njegovega deleža in notranjo razdelitvijo dolga med dediči.

Zakaj vsi dolgovi niso navedeni v sklepu o dedovanju?

Smrtovnica vsebuje podatke, pomembne za zapuščinski postopek, in če je mogoče, tudi podatek o tem, ali je pokojnik zapustil dolgove ter v kakšni približni višini. Toda vanjo se lahko zapišejo predvsem dolgovi, za katere sestavljavec smrtovnice oziroma svojci vedo.

Če družina ne ve za zasebno posojilo, star kredit, poroštvo ali sporni račun, ta obveznost morda ne bo pravočasno zaznana. Tudi sklep o dedovanju zato ni zagotovilo, da se pozneje ne bo pojavil nov upnik.

Upnik mora seveda dokazati obstoj in višino svoje terjatve. Dediču ni treba plačati vsakega zahtevka zgolj zato, ker nekdo trdi, da mu je pokojnik dolgoval denar. Zahtevati mora pogodbo, račun, pravnomočno odločbo, notarski zapis ali drugo ustrezno dokazilo.

Kako preveriti skrite dolgove pokojnika?

Enotnega javnega iskalnika, v katerem bi dediči z enim vpogledom našli vse obveznosti pokojnika, v praksi ni. Preverjanje je zato treba opraviti na več mestih.

Najprej je smiselno pregledati pokojnikovo pošto, elektronska sporočila, pogodbe, bančne izpiske, obvestila o obrokih, opomine, sklepe sodišč in dokumentacijo, povezano z morebitno dejavnostjo. Posebno pozornost je treba nameniti rednim mesečnim bremenitvam in nakazilom finančnim ustanovam.

Pri nepremičninah je treba preveriti zemljiško knjigo. Ta je javna in vsebuje podatke o stvarnih pravicah ter pravnih dejstvih, med drugim o hipotekah in zaznambah izvršbe. Hipoteka lahko pomeni, da je nepremičnina zavarovanje za še neodplačan dolg.

Če je znano, pri kateri banki je imel pokojnik račun ali kredit, je treba o smrti obvestiti banko in v okviru zapuščinskega postopka pridobiti podatke, do katerih so dediči upravičeni. Smiselno je preveriti tudi leasinge, obročna plačila in morebitne pogodbe, povezane s samostojno dejavnostjo. Pri preverjanju ne zadostuje samo pregled sklepov in uradnih dokumentov. Skriti dolgovi pokojnika se lahko skrivajo tudi v starih elektronskih sporočilih, bančnih izpiskih, pogodbah, opominih in rednih mesečnih plačilih.

Davčni dolg lahko dediči preverijo pri FURS

Dediči lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije preverijo stanje davčnega dolga pokojnika. Po pravilih, veljavnih leta 2026, se davčna obveznost na dediče ne prenese, če na dan smrti ne presega 200 evrov.

Če dolg presega 200 evrov, dediči zanj odgovarjajo do vrednosti podedovanega premoženja in v sorazmerju s prejeto dediščino. FURS po pravnomočnosti sklepa o dedovanju dediče obvesti o višini dolga in podatkih za plačilo. Rok za plačilo je 60 dni od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Denarne kazni, globe in stroški postopkov o prekršku se na dediče ne prenašajo na enak način kot davčni dolg.

Zahtevajte popis in cenitev zapuščine

Če obstaja sum, da je finančno stanje pokojnika nejasno, je lahko pomemben popis in cenitev zapuščine. Sodišče ju lahko odredi na zahtevo dediča, volilojemnika ali upnika.

V popis se zapišejo premičnine, nepremičnine, pokojnikove terjatve, dolgovi in posebej tudi neplačani davki. Ob popisu se navede vrednost posameznih stvari, ki sodijo v zapuščino.

Takšna cenitev je lahko pozneje ključna, če mora dedič dokazovati, do katerega zneska odgovarja. Vrednost, ki je v sklepu o dedovanju navedena brez formalnega popisa in cenitve, namreč ni nujno dokončen dokaz vrednosti, do katere dedič odgovarja upniku.

Natančen popis premoženja in obveznosti je pomemben predvsem zato, ker lahko dedič pozneje dokaže najvišjo mejo svoje odgovornosti. Kadar obstaja sum, da obstajajo skriti dolgovi pokojnika, je cenitev zapuščine še posebej smiselna.

Kdaj se je smiselno odpovedati dediščini?

Kadar obstaja velika verjetnost, da dolgovi presegajo vrednost zapuščine ali da vrednosti sploh ni mogoče zanesljivo ugotoviti, je treba resno razmisliti o odpovedi dediščini.

Dedič se lahko dediščini odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Kdor se dediščini veljavno odpove, za pokojnikove dolgove ne odgovarja. Odpoved ne more biti delna ali pogojna, dedna izjava pa se praviloma ne more preklicati.

Dedič torej ne more obdržati stanovanja in se odpovedati samo dolgovom. Izbrati mora med celotnim dednim položajem in odpovedjo dediščini.

Paziti je treba tudi na potomce. Odpoved praviloma velja tudi zanje, razen če dedič izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu. Če se odpove samo zase, lahko na njegovo mesto vstopijo njegovi potomci.

Ne recite, da se odpovedujete »v korist« drugega dediča

Zelo nevarna je izjava, da se nekdo dediščini odpoveduje v korist brata, sestre, matere ali drugega sodediča.

Takšna izjava se po zakonu ne šteje za pravo odpoved dediščini, temveč za sprejem dediščine in odstop dednega deleža. Oseba zato ni v enakem položaju kot dedič, ki se je dediščini v celoti odpovedal.

Če je cilj popolna izključitev odgovornosti za skrite dolgove pokojnika, mora biti izjava oblikovana kot prava odpoved dediščini, ne kot odstop deleža določenemu sodediču.

Prav tako se dediščini ne more več odpovedati dedič, ki je že razpolagal z vso zapuščino ali njenim delom. Dejanja, namenjena samo ohranitvi premoženja ali tekoči upravi, pa sama po sebi še ne pomenijo izgube pravice do odpovedi.

Kaj storiti, ko se upnik pojavi po dedovanju?

Najprej ne plačujte takoj in ne priznajte dolga brez preverjanja. Od upnika zahtevajte dokazila o pravni podlagi, višini, zapadlosti in morebitnem zavarovanju terjatve.

Nato preverite vrednost svojega dednega deleža in koliko dolgov ste že poravnali. Če ste že plačali obveznosti do višine vrednosti podedovanega premoženja, lahko to pomembno vpliva na nadaljnjo odgovornost.

Vsak ugovor je treba podati pravočasno. Sodna praksa opozarja, da mora dedič omejitev svoje odgovornosti izrecno uveljavljati in dokazati. Pasivnost lahko povzroči resne procesne posledice.

Pri višjih zneskih, več upnikih, hipotekah ali že začetem izvršilnem postopku je smiselno čim prej poiskati individualni pravni nasvet.

Največja napaka je prehitro odločanje

Skriti dolgovi pokojnika ne pomenijo, da se mora vsak dedič dediščini odpovedati. Pomenijo pa, da pred odločitvijo ne sme gledati samo vrednosti hiše, avtomobila ali prihrankov.

Preveriti mora tudi kredite, davčne obveznosti, hipoteke, opomine, sodne postopke in druge pogodbe. Kadar podatki niso jasni, naj zahteva popis in cenitev ter se o posledicah posvetuje še pred koncem zapuščinske obravnave.

Ko je dedna izjava enkrat podana in postopek končan, je lahko za varno spremembo odločitve že prepozno. Dediči naj zato ne čakajo, da se upniki oglasijo sami. Če se skriti dolgovi pokojnika odkrijejo pravočasno, je mogoče bolje oceniti vrednost zapuščine, preveriti pravne možnosti in se izogniti nepremišljeni odločitvi.

Pripravil: I.M.

Vir: FURS, Facebook