»Skrivnostna bolezen krav« že v Sloveniji! Na Savinjskem potrdili prve okužbe
Virus, ki se je v zadnjih mesecih pojavil v več evropskih državah, so zdaj prvič potrdili tudi v Sloveniji. Na Savinjskem so okužbo z virusom Shamonda-like odkrili pri treh glavah goveda. Bolezen lahko povzroči vročino, drisko in zmanjšano mlečnost, posebno pozornost pa strokovnjaki namenjajo brejim živalim.
SAVINJSKA – V eni od rej goveda na Savinjskem so pri treh živalih potrdili prvi primer okužbe z virusom Shamonda-like v Sloveniji. Kot so v petek, 9. oktobra 2026, sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so na bolezen posumili zaradi kliničnih znakov pri živalih. Gre za virus, ki ga prenašajo drobne krvosesne mušice in so ga letos odkrili že v več evropskih državah.
Virus prenašajo drobne krvosesne mušice
Za slovenske živinorejce je novica pomembna predvsem zaradi morebitnih posledic za zdravje živali in proizvodnjo mleka. Pri okuženem govedu se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, driska, splošna prizadetost in zmanjšana mlečnost. Po doslej razpoložljivih podatkih pa virus ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi.
Virus Shamonda-like spada med ortobunjaviruse iz serološke skupine Simbu. Gre za povzročitelja bolezni živali, ki so ga v Evropi ugotovili šele pred kratkim, njegov pojav pa strokovnjaki povezujejo tudi z ugodnimi podnebnimi razmerami za širjenje krvosesnih mušic.
Po navedbah UVHVVR so okužbe letos potrdili v Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem. O pojavu virusa poročajo tudi iz drugih evropskih držav, zato slovenska potrditev ni osamljen dogodek, temveč del širšega dogajanja v evropski živinoreji.
Virus se prenaša predvsem s krvosesnimi mušicami rodu Culicoides, podobno kot povzročitelja bolezni modrikastega jezika in Schmallenbergove bolezni. Te drobne žuželke se prehranjujejo s krvjo živali in lahko pri tem prenašajo povzročitelje okužb. Njihova aktivnost je povezana tudi z vremenskimi razmerami, zato lahko ugodne temperature prispevajo k širjenju bolezni.
Vročina, driska in manj mleka: znaki, ki jih rejci ne smejo spregledati
Pri okuženem govedu so po navedbah avstrijske agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) med najpogosteje opisanimi znaki povišana telesna temperatura, driska in zmanjšana mlečnost. Živali so lahko tudi splošno prizadete, v posamezni reji pa lahko zboli več živali hkrati.
Za rejce krav molznic je posebej pomemben padec mlečnosti, saj lahko bolezen poleg stroškov veterinarske oskrbe povzroči tudi gospodarsko škodo. Kako velik bo njen dejanski vpliv na slovenske reje, za zdaj ni znano.
Okužba lahko prizadene tudi ovce in koze, pri katerih so znaki po dosedanjih ugotovitvah lahko manj izraziti ali pa okužba poteka brez očitnih bolezenskih znakov. Zato je pomembno spremljati zdravstveno stanje celotne črede, ne le posameznih živali.
Ob tem velja opozoriti, da vročina, driska in zmanjšana mlečnost niso značilne izključno za virus Shamonda-like. Podobne težave se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih, zato okužbe ni mogoče zanesljivo potrditi zgolj na podlagi zunanjih znakov.
Posebna skrb za breje živali, posledice novega virusa še raziskujejo
Posebno pozornost strokovnjaki namenjajo morebitnim posledicam okužbe med brejostjo. Pri nekaterih sorodnih virusih iz skupine Simbu lahko okužba breje živali povzroči poškodbe ploda, razvojne nepravilnosti, splav ali rojstvo mrtvih oziroma slabotnih mladičev.
Avstrijska agencija AGES navaja domnevo, da bi se lahko tudi virus Shamonda-like prek posteljice prenesel na plod in vplival na razvoj njegovega živčnega sistema. Vendar posledice okužb s tem virusom še niso dovolj raziskane, zato ni mogoče trditi, da povzroča enake težave kot sorodni virusi.
Izkušnje s Schmallenbergovim virusom kažejo, da se lahko nekatere posledice okužbe med brejostjo pokažejo šele ob rojstvu mladičev. Prav zato strokovnjaki priporočajo pozorno spremljanje morebitnih splavov, mrtvorojenih mladičev in razvojnih nepravilnosti na območjih, kjer se pojavlja novi virus.
Za zdaj ni podatkov, da bi pri treh okuženih živalih na Savinjskem ugotovili takšne posledice. Prav tako še ni znano, kako pogosto bi se lahko pojavile pri okužbah z virusom Shamonda-like.
Kaj lahko storijo rejci?
Za okužbo z virusom Shamonda-like trenutno ni na voljo cepiva ali posebnega zdravila, ki bi virus odstranilo iz organizma. Obolelim živalim je mogoče glede na njihovo zdravstveno stanje zagotoviti podporno zdravljenje in lajšanje simptomov.
Kot navaja AGES, lahko veterinar uporabi zdravila za zniževanje telesne temperature in protivnetna zdravila, pri čemer mora upoštevati morebitne neželene učinke, omejitve in kontraindikacije. O izbiri zdravljenja mora odločiti veterinar, še posebej pri živalih, namenjenih proizvodnji hrane.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob prvi potrditvi okužbe pojasnila, da posebni upravno-administrativni ukrepi niso določeni. Rejce kljub temu poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, zmanjševanju izpostavljenosti živali krvosesnim mušicam in pozornemu spremljanju njihovega zdravstvenega stanja.
V praksi to pomeni, da je treba biti pozoren predvsem na nenaden padec mlečnosti, vročino, drisko in splošno prizadetost živali. Smiselno je zmanjševati prisotnost krvosesnih mušic v okolici živali ter upoštevati priporočila veterinarske službe glede ustreznih zaščitnih ukrepov.
Če rejec opazi nenavadne bolezenske znake, naj se obrne na svojega veterinarja. Ta bo presodil, ali so potrebni pregled, zdravljenje oziroma dodatne preiskave. Samostojno zdravljenje brez veterinarskega posveta ni priporočljivo.
Ali je virus nevaren tudi za ljudi?
Po doslej razpoložljivih podatkih virus Shamonda-like ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi. To so ob potrditvi prvih okužb v Sloveniji poudarili tudi na UVHVVR.
Za zdaj ni podlage za sklepanje, da bi potrjeni primeri na Savinjskem pomenili neposredno nevarnost za prebivalstvo. Gre predvsem za vprašanje zdravja živali, njihove dobrobiti in morebitnih gospodarskih posledic za živinorejo.
Prva potrditev virusa Shamonda-like na Savinjskem še ne pomeni, da je bolezen razširjena po vsej Sloveniji. Je pa opozorilo rejcem, naj bodo pozorni na nenavadne bolezenske znake, predvsem na vročino, drisko in nenaden padec mlečnosti. Ker cepiva in posebnega zdravila ni, sta pravočasno obveščanje veterinarja in zmanjševanje izpostavljenosti krvosesnim mušicam še toliko pomembnejša.
Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Radio Ognjišče, avstrijska agencija AGES, Inštitut Friedrich-Loeffler
Pripravil: K. J.
