Skupni bančni račun partnerjev: čigav je denar ob razhodu?

Skupni račun se zdi preprosta rešitev za položnice, kredit in vsakodnevne stroške. Toda ali imata oba partnerja res enake pravice do denarja? Velika razlika je že med skupnim računom in pooblastilom, še bolj zapleteno pa lahko postane ob izvršbi, razhodu ali smrti enega od partnerjev.

Skupni bančni račun partnerjev se na prvi pogled zdi ena najpreprostejših rešitev za skupne finance. Na isti račun lahko prihajata dogovorjena zneska, z njega se plačujejo položnice, najemnina, kredit, hrana in drugi stroški gospodinjstva. Toda pomembna vprašanja se pogosto pojavijo šele takrat, ko gre kaj narobe. Kdo je v resnici lastnik denarja? Ali lahko eden od partnerjev dvigne ves znesek? Kaj se zgodi ob izvršbi, razhodu ali smrti? Odgovor je odvisen predvsem od tega, ali gre za pravi skupni račun več imetnikov ali za račun enega partnerja, na katerem je drugi samo pooblaščen.

Kaj pomeni skupni bančni račun partnerjev?

Slovenski Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa, da je transakcijski račun lahko odprt v imenu enega uporabnika ali več uporabnikov. To pomeni, da pravna podlaga za račun z več uporabniki obstaja. Vendar to še ne pomeni, da vsaka banka v Sloveniji ponuja enak produkt ali enako ureditev. Pri nekaterih bankah je praktična rešitev, da eden od partnerjev odpre dodaten transakcijski račun, drugega pa na njem pooblasti. Intesa Sanpaolo Bank na primer prav takšno rešitev navaja pri skupnem upravljanju financ.

Zato izraz skupni bančni račun partnerjev v vsakdanjem pogovoru pogosto zajema dve precej različni ureditvi. Prva je račun, kjer sta oba partnerja dejanska uporabnika oziroma imetnika v skladu s pogodbo z banko. Druga pa je račun enega partnerja, drugi pa ima pooblastilo za razpolaganje. Razlika ni samo formalna. Lahko postane odločilna pri lastništvu sredstev, preklicu pravic, izvršbi in dedovanju.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

Skupni račun ali pooblastilo?

Če je eden od partnerjev imetnik računa, drugi pa samo pooblaščenec, pooblastilo samo po sebi ne pomeni, da je pooblaščenec postal lastnik denarja. Omogoča mu uporabo računa v obsegu, ki ga določata pooblastilo in pogodba z banko. Posamezne banke lahko pooblaščencu omogočijo lastno plačilno kartico ter dostop do digitalne banke. Zato je pomembno vedeti, kako je skupni bančni račun partnerjev pri posamezni banki dejansko urejen.

To je pomembno tudi zato, ker lahko imetnik pooblastilo praviloma prekliče. Pri pravem skupnem računu pa so pravice obeh uporabnikov odvisne od pogodbenih pravil konkretne banke. Pred odprtjem računa je zato smiselno banko neposredno vprašati, ali bosta oba partnerja imetnika oziroma uporabnika računa ali bo eden samo pooblaščenec.

Komu dejansko pripada denar?

Največja napaka bi bila sklepati, da je lastništvo denarja vedno določeno samo z imenom na računu. Pri zakonski zvezi je treba upoštevati tudi pravila o skupnem in posebnem premoženju. Po Družinskem zakoniku je premoženje, ki ga zakonca v času trajanja zakonske zveze pridobita z delom oziroma odplačno, praviloma skupno premoženje. Premoženje, ki ga je imel nekdo že pred zakonsko zvezo, ter na primer dediščina ali darilo, pa je lahko njegovo posebno premoženje.

Prav zato skupni bančni račun partnerjev sam po sebi še ne pove, komu posamezna sredstva tudi pravno pripadajo.

Podobno velja za zunajzakonsko skupnost. Ta ima na družinskopravnem področju med partnerjema enake pravne posledice kot zakonska zveza, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Zato dejstvo, da je denar nakazan na račun samo enega partnerja, še ne pomeni nujno, da bo v primeru spora ves ta denar obravnavan kot njegovo posebno premoženje.

Primer je preprost. Partnerja med skupnim življenjem vsak mesec varčujeta iz svojih plač, denar pa se nakazuje samo na račun enega od njiju. Ob razhodu se zato ne bo nujno gledalo samo na ime imetnika računa, ampak tudi na izvor sredstev in pravila o skupnem premoženju.

Do zobozdravnika po trikrat nižji ceni? Preverite, kako

Ste že kdaj dobili predračun za zobozdravstveni poseg in se vprašali, ali je cena res upravičena? Pri večjih posegih lahko razlika med ponudniki pomeni več sto ali celo več kot tisoč evrov. In

Kako si partnerja najlažje razdelita skupne stroške?

Skupni bančni račun partnerjev je lahko zelo praktičen, če ima jasno določen namen. Veliko parov uporablja sistem treh računov: vsak obdrži svoj osebni račun, poleg tega pa imata račun za skupne stroške. Nanj vsak mesec nakažeta dogovorjen znesek, iz njega pa se plačujejo najemnina ali stanovanjski kredit, položnice, hrana, stroški otrok, zavarovanja, dopust in drugi skupni izdatki.

Prispevka ni treba nujno določiti po načelu polovica-polovica. Če eden zasluži 1.500 evrov, drugi pa 2.500 evrov, se lahko dogovorita za sorazmeren prispevek glede na prihodke. Tak model omogoča preglednost, hkrati pa vsakemu ostane del finančne samostojnosti.

Pomembno je, da se partnerja vnaprej dogovorita, ali je račun namenjen samo tekočim stroškom ali tudi varčevanju. Če se na njem začne kopičiti večji znesek, je smiselno jasno vedeti, koliko je prispeval vsak in za kakšen namen se denar hrani.

Kaj se zgodi, če ima eden od partnerjev dolgove?

To je eno najobčutljivejših vprašanj. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Banka na podlagi sklepa blokira dolžnikova sredstva do višine obveznosti, pri čemer veljajo tudi zakonske omejitve in izvzetja za določene prejemke.

Pri tem skupni bančni račun partnerjev zahteva posebno previdnost, saj je veliko odvisno od tega, kdo je formalni imetnik računa in komu pripadajo sredstva.

Če je račun odprt samo na ime partnerja, ki je dolžnik, dejstvo, da je drugi partner na njem pooblaščen, samo po sebi ne spremeni tega, čigav račun je predmet izvršbe. Če pa gre za pravi skupni račun več upravičencev, je položaj bolj zapleten in je treba preveriti pogodbeno ureditev, deleže upravičencev ter konkretni sklep o izvršbi. Pri večjih zneskih ali sporu o lastništvu sredstev je zato smiselna individualna pravna presoja.

Posebej previdna naj bosta partnerja, kadar eden posluje kot podjetnik, ima večja osebna jamstva ali že obstoječe dolgove. Skupni račun ne bi smel postati način za mešanje denarja, če zaradi tega pozneje ni mogoče jasno dokazati, komu posamezna sredstva pripadajo.

Kaj se zgodi ob razhodu?

Skupni bančni račun partnerjev lahko ob razhodu hitro postane vir spora. Prvo praktično vprašanje je, kdo lahko še vedno razpolaga z denarjem. Če je eden samo pooblaščenec, lahko imetnik pooblastilo prekliče. Če imata oba pravice na skupnem računu, je treba pogledati pogoje banke in način, na katerega se račun lahko spremeni ali zapre.

Drugo vprašanje je delitev denarja. Pri zakoncih in priznanih zunajzakonskih partnerjih je treba stanje na računu presojati skupaj z drugimi pravili o skupnem premoženju. Ni nujno, da je pravilen odgovor avtomatično polovica trenutnega stanja na računu. Pomembni so izvor denarja, čas njegove pridobitve, morebitno posebno premoženje in drugi elementi premoženjskega razmerja. Ob prenehanju skupnosti morata partnerja med drugim urediti tudi delitev skupnega premoženja.

Zelo koristno je, da partnerja že med zvezo ohranita sled večjih nakazil, posebej kadar gre za dediščino, darila, prodajo premoženja iz časa pred zvezo ali večje osebne prihranke. Takšna dokumentacija lahko pozneje bistveno olajša dokazovanje.

Kaj se zgodi ob smrti partnerja?

Pri računu enega imetnika s pooblaščencem je odgovor precej jasen: pooblastilo ni nadomestilo za dedovanje. Aktualni pogoji OTP banke določajo, da mora pooblaščenec po smrti imetnika prenehati poslovati z računom. Banka po prejemu obvestila račun blokira, s sredstvi umrlega pa lahko dediči razpolagajo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Tudi NLB navaja, da račun po uradnem obvestilu o smrti blokira in ga zapre po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Zato ni varno računati, da bo partner lahko po smrti imetnika preprosto nadaljeval uporabo računa zato, ker je imel kartico ali dostop do spletne banke. Pri pravem skupnem računu pa je treba preveriti pogodbo banke in pravice posameznih imetnikov, saj je lahko ureditev drugačna.

Skupni bančni račun partnerjev je zato smiselno urediti tako, da oba vnaprej poznata pravila banke za primer smrti enega od njiju.

Za partnerja, ki si delita večino življenjskih stroškov, je zato smiselno razmisliti tudi o rezervi na lastnem računu. Tako ob morebitni začasni blokadi računa po smrti drugega partnerja ne ostane brez denarja za vsakodnevne obveznosti.

Ali je denar na skupnem računu zajamčen?

Pri jamstvu za vloge je pomembna še ena posebnost. Za skupne račune se sredstva upoštevajo v deležu, ki pripada posameznemu dejanskemu upravičencu. Če deleži niso določeni in sporočeni banki, se za namen jamstva šteje, da so deleži upravičencev enaki. Zgornja meja jamstva praviloma znaša 100.000 evrov na vlagatelja pri posamezni banki.

To pomeni, da skupni račun sam po sebi ne pomeni, da je celoten znesek obravnavan kot vloga samo ene osebe. Ključno pa je, da banka razpolaga z ustreznimi podatki o upravičencih in da gre dejansko za skupni račun v smislu pravil sistema jamstva za vloge.

Pred odprtjem računa postavita banki prava vprašanja

Preden se odločita za skupni bančni račun partnerjev, naj partnerja preverita predvsem, kdo bo formalni imetnik računa, ali bosta oba dobila kartico in dostop do mobilne banke, kdo lahko prekliče pravice drugega, kako se račun zapre, kaj se zgodi ob smrti enega od njiju ter kako banka obravnava izvršbo. Pomembni so tudi mesečni stroški vodenja, cena dodatne kartice in morebitni stroški drugih storitev.

Najboljša ureditev ni pri vseh parih enaka. Za nekatere je primeren en račun, na katerega prejemata oba prihodke. Za druge je preglednejši sistem dveh osebnih računov in tretjega računa za skupne stroške. Ključno je, da partnerja razumeta pravno razliko med imetništvom in pooblastilom ter da imata jasen dogovor o tem, komu je denar namenjen.

Skupni račun je priročen, toda pravila morajo biti jasna

Skupni bančni račun partnerjev lahko močno poenostavi skupno življenje, vendar samo, če oba vesta, kako je račun pravno in pogodbeno urejen. Največ težav nastane, ko eden misli, da je enakovreden lastnik računa, v resnici pa je samo pooblaščenec, ali ko partnerja nimata nobenih dokazov o izvoru večjih prihrankov.

Pred podpisom pogodbe zato preverita pogoje svoje banke, način razpolaganja s sredstvi, posledice preklica pooblastila in ureditev v primeru smrti. Če so prisotni večji prihranki, dolgovi, podjetniško tveganje ali zapletena premoženjska razmerja, je smiselno ureditev preveriti tudi s pravnim strokovnjakom. Nekaj jasnih pravil na začetku lahko pozneje prepreči precej neprijetnih sporov v posameznem konkretnem primeru.

Pogosta vprašanja

Ali je pooblaščenec tudi lastnik denarja?

Ne. Samo pooblastilo daje pravico do razpolaganja v dogovorjenem obsegu, ne pa samodejno lastninske pravice do vseh sredstev.

Ali morata biti partnerja poročena?

Ne. Bančno ureditev lahko skleneta tudi neporočena partnerja. Pri delitvi premoženja pa je pomembno, ali obstaja pravno priznana zunajzakonska skupnost.

Ali lahko eden dvigne ves denar?

To je odvisno od pogodbe z banko in obsega pravic na računu. Možnost tehničnega dviga še ne pomeni, da je ves denar tudi njegovo premoženje.

Je skupni bančni račun partnerjev vedno najboljša rešitev?

Ne nujno. Za veliko parov je preglednejša kombinacija dveh osebnih računov in dodatnega računa za skupne stroške.

Pripravil: I.M.

Vir: Freepik, Facebook, YouTube