Slovenka se je po požaru pri Omišu izpovedala na Facebooku: »Tri dni sem potrebovala, da sploh lahko napišem, kaj smo doživeli«
Slovenka Nataša je tri dni po uničujočem požaru pri Omišu na Facebooku opisala grozljive trenutke, ko se je ogenj približal njenemu domu. Ljudje so bežali iz gorečih avtomobilov, družine z otroki niso vedele, kam naj se umaknejo, številne pa so s plaž reševali s čolni.
OMIŠ – Slovenka Nataša je na Facebooku objavila pretresljiv zapis o požaru na območju Lokve Rogoznice in Omiša. Kot je razkrila, je ogenj izbruhnil približno 150 metrov pod njihovo hišo, ki je po srečnem spletu okoliščin ostala nedotaknjena. Šele tri dni pozneje je zmogla zapisati, kaj so doživeli.
»Tri dni po požaru se počasi sestavljam. Pospravljam okoli sebe, ampak v resnici predvsem poskušam pospraviti misli. Glavo. In samo sebe. Tri dni sem potrebovala, da sploh lahko napišem, kaj smo doživeli,« je zapisala.
Ogenj je bil le 150 metrov od njihove hiše
Ko danes pogleda svoj dom, ki še vedno stoji takšen kot pred požarom, težko najde besede, s katerimi bi izrazila hvaležnost. Ob misli, kako blizu je bil ogenj, se zaveda, da bi se lahko vse končalo povsem drugače.
»Vse se je začelo približno 150 metrov pod našo hišo. Danes se mi ta številka zdi strašljiva. Ko pogledam naš dom, ki še vedno stoji takšen kot prej, težko najdem besede za hvaležnost. Lahko bi bilo drugače. Tako zelo drugače,« je priznala.
Verjame, da tisto noč nista bila sama in da so nad njima bdeli njuni pokojni bližnji. »Enostavno verjamem, da so bili nekje nad nami vsi naši angelčki izza mavrice. Da so pazili na nas. Da so čuvali naš dom pred ognjem, ki se je nevarno približeval.«
»Ljudje so bežali iz gorečih avtomobilov«
Tisto noč je prvič zares razumela, kako je, ko človek v nekaj minutah ugotovi, da nima ničesar pod nadzorom. Prizori, ki jim je bila priča, so bili po njenih besedah podobni filmskemu scenariju, vendar so se dogajali v resničnem življenju.
»Ljudje so bežali iz gorečih avtomobilov. Kriki. Jok. Panika. Družine z majhnimi otroki, ki niso vedele, kam naj gredo. Ljudje s plaž, ki so jih evakuirali s čolni. Sirene. Dim. Ogenj. In obrazi ljudi, na katerih si videl samo eno vprašanje: Kaj zdaj?«
V takšnih trenutkih nihče ne razmišlja o hiši, avtomobilu, pohištvu ali oblačilih, je poudarila. Pomembno je le, da so bližnji živi in na varnem ter da se lahko še enkrat objamejo.
Posebej se je zahvalila gasilcem
Sredi ognjenega pekla so bili tudi ljudje, ki so tekli naravnost tja, od koder so vsi drugi poskušali pobegniti. Nataša je izpostavila gasilce, policiste, reševalce, prostovoljce, domačine in vse, ki so sodelovali pri evakuaciji ter pomagali popolnim neznancem.
»Gasilci. Ljudje, ki so šli naravnost tja, od koder smo vsi drugi želeli samo stran,« je zapisala. Dodala je, da lahko ljudje izvajajo evakuacijske vaje in pripravljajo načrte za izredne razmere, vendar na dogodek takšnega obsega nihče ne more biti zares pripravljen.
Jutro je razkrilo grozljive posledice
Sprva je mislila, da bo z dnevno svetlobo lažje, vendar ni bilo. Ponoči so opazovali ogenj, zjutraj pa so videli vse, kar je vzel. Pred njimi so bili požgani avtomobili, uničeni domovi, zoglenela drevesa in črna zemlja.
»Pokrajina, ki sem jo še dan prej poznala zeleno, živo in čudovito, je bila nenadoma tiha, črna, mrtva. Kot lunarna pokrajina. Hodila sem skozi vse to in jokala,« je opisala.
Ob pogledu na uničene domove se je zavedala, da je nekdo v njih še dan prej pil jutranjo kavo. V požganih avtomobilih so se ljudje le nekaj ur pred tem pripeljali na počitnice, običajen poletni dan pa se je v trenutku spremenil v nočno moro.
Veselje se je pomešalo z občutkom krivde
Čeprav je njun dom ostal nepoškodovan, se je olajšanje pomešalo z bolečino in občutkom krivde ob pogledu na ljudi, ki so izgubili veliko več.
»Naenkrat dojameš, kako malo je potrebno, da se običajen poletni dan spremeni v nočno moro, ki je ne boš pozabil nikoli. Ob tem se veselje, da si sam ostal nedotaknjen, pomeša z bolečino in nekakšno krivdo, ker gledaš ljudi, ki so izgubili toliko,« je priznala.
Ostaja vprašanje, na katero še nimajo odgovora
Natančen vzrok požara še ni znan. Nataša se sprašuje, ali ga je povzročila malomarnost, odvržen cigaretni ogorek ali kaj drugega. Najtežje pa sprejema možnost, da bi nekdo požar lahko zanetil namerno.
»Kako prižgeš ogenj in odideš? Kako živiš z mislijo, da so zaradi tega nekje bežali otroci? Da so ljudje jokali in v paniki iskali svoje bližnje? Da so goreli domovi?« se je vprašala.
V njej bodo še dolgo ostali prizori tiste noči in vprašanje, zakaj se je vse skupaj zgodilo. Ob koncu zapisa se je zahvalila vsem, ki so bili v skrbeh zanju, ju poklicali, poslali sporočilo ali ponudili pomoč. »Ko se ti v nekaj trenutkih svet obrne na glavo, šele zares začutiš, koliko pomeni vedeti, da nekje nekdo misli nate in trepeta s tabo,« je sklenila svoj zapis.
Požar je zajel približno 23 kilometrov dolg in poldrugi kilometer širok pas, pogorelo pa je okoli tisoč hektarjev površin. Po podatkih splitsko-dalmatinskega župana Blaženka Bobana je ogenj poškodoval najmanj 58 stanovanjskih objektov, dve garaži, 36 vozil in 25 plovil. Poškodovani so bili tudi priklopniki, motorno kolo in tovorni vozili, pristojne službe pa še vedno popisujejo škodo. Več kot 500 ljudi je pred ognjem zatočišče poiskalo v morju, pri njihovem reševanju pa so sodelovali tudi domačini z več kot 20 zasebnimi plovili. V požaru je umrla ena oseba, več deset ljudi je bilo poškodovanih, nekateri pa zaradi hudih opeklin ostajajo življenjsko ogroženi.
Po prvih ugotovitvah hrvaškega državnega tožilstva je požar izbruhnil 13. avgusta okoli 20. ure v gozdu ob cesti na območju Lokve Rogoznice, nato pa se je zaradi močnega vetra hitro razširil proti Omišu. Preiskovalci so zasegli posnetke nadzornih kamer, fotografirali pogorelo območje in odvzeli vzorce za nadaljnje analize. Natančen vzrok požara še ni znan, zato za zdaj ni mogoče potrditi, ali je bil ogenj podtaknjen.
Vir in foto: Facebook, Nataša Brinjevec
Napisal: K. J.
