Slovenska glasbena scena v solzah: “V globino je omahnil naš Mare. Z nami boš za vedno.”
ŠEBRELJE – Ko veter odnese človeka, ki je bil sinonim za ritem, dušo in neuklonljivo glasbeno energijo, ostane praznina, ki je ni mogoče zapolniti. V tragični nesreči na Šebreljah je včeraj popoldne življenje izgubil Marko Doles, bobnar in soustanovitelj legendarne skupine Ana Pupedan. Slabe vremenske razmere so bile usodne – omahnil je v globino in s tem zaprl še eno poglavje slovenske alternativne scene.
Marko Doles – več kot bobnar, več kot glasbenik
Marko Doles ni bil zgolj bobnar, bil je motor, gonilo in duša zvoka, ki je zaznamoval neštete koncertne odre, od zadušljivih klubov do največjih festivalskih prizorišč. Skupaj z Ano Pupedan je že v 90. letih postavil temelje neodvisni glasbeni sceni v Sloveniji. Njihova glasba? Satirična, družbeno angažirana, včasih absurdna, vedno neponovljiva.
Biti del Ana Pupedan ni pomenilo le igranja glasbe – bila je to posebna subkultura, način razmišljanja, zavračanje konformizma. In Marko? On je bil tisti, ki je v tem kaosu ustvarjal ritem, ki je povezoval improvizacijo s strukturo, ki je držal stvari skupaj. “Zdi se nam nepojmljivo, da ga ni več med nami,” so zapisali njegovi glasbeni kolegi.
Glasbena skupnost v šoku
Novica o tragični izgubi se je razširila bliskovito. Šok, neverica, občutek praznine. Glasbeniki, novinarji, oboževalci – vsi so delili spomine na Marka. Eden njegovih dolgoletnih znancev, je zapisal: “Danes, ko sem se vračal iz špila iz obale… tam v Postojni sem pomislil na Markota Dolesa… mojega dobrega kolega… in sem pomislil, kdo bo kdaj odšel… kako bo to izgledalo… pa sem si reku ah…”
Naslednji komentar se je glasil: “Mare, kot šolska didžejka v ŠC Postojna nekje na polovici 90ih, sem med vsakim glavnim odmorom celo leto neumorno vrtela vaš prvi album An je pupedan jü. Marsikomu je šlo takrat v nos, ma so preživeli (sem prepričana, da od teh ušes kmalu zatem ni ostalo kaj dosti nejevernih). Ostali smo bili itak feni od začetka. Ni minil vikend, da se ne bi z grupo plesa in muzike željnih pup pojavile na kakem od vaših špilov na relaciji Postojna-Pivka-Il. Bistrica in tam naokoli. Ana Pupedan je bil v najstniških letih moj najljubši novi domači bend. Vedno ste dali najboljše od sebe, ne glede na to, kje, za koga in za koliko ljudi ste igrali. Bilo je “ludo i nezaboravno”, in to vsakič znova. Kot tisti tvoji kodrčki, ki so frleli iznad činel in ki smo jih punce na skrivem opazovale in občudovale. … Seveda sem hodila na vaše koncerte tudi pozneje, ko sem šla študirat v Ljubljano, a manj. Sem te pa zato potem nekaj časa redno videvala na etno faksu. Pa v Hiši kulture v Pivki, kjer si svoj čas organiziral koncerte, in kamor si povabil tudi Feota s Salamandro Salamandro. Ne spomnim se več, če si takrat ti kuhal večerjo, ampak bila je izvrstna. Včasih sem te ujela na frekvencah ‘ereša’, zadnja leta pa videvala v Cerknu na kakem koncertu ali jazz festivalu. Vedno te je bilo fino videti in pokramljati s tabo. Si rekel, da ti je fajn v tistih koncih. To, da si končal svojo pot v Šebreljah oziroma v strmini pod vasjo, je še posebej težko leglo na najini duši, ker sva tam, kot si vedel, kot doma. Tvoja nenadna in nepojmljiva izguba zelo boli. Z njo odhajajo tudi tisti fini, neponovljivi, nadvse dragoceni koščki univerzuma, ki si ga ustvarjal in ki so prepojeni s tvojim zafrkantskim humorjem, humanizmom in solidarnostjo, raziskovalno žilico, odzvenom fantastičnih muzik, ki si jih ustvarjal s Pupedanci, raziskoval v arhivih in na terenu, rolal po koncertih in nasploh vsega, kar si bil. Vsem, ki si jih ljubil in imel rad, in ki so te ljubili in imeli rad (še posebej tvojim družinam – petelinjski, cerkljanski, pupedanski), z Dejanom izrekava globoko sožalje. Zelo te bomo pogrešali, Mare. Katarina & Dejan”
To so zapisali na družbenem omrežju Ministrstva za kulturo: “V 51. letu starosti se je poslovil Marko Doles (1974–2025), magister etnologije in kulturne antropologije, doma iz Petelinj pri Pivki, ki je bil širši javnosti najbolj poznan kot bobnar skupine Ana Pupedan. Sodeloval je pri več glasbenih projektih, občasno pa je bil poznan tudi kot DJ Oskar Model. Bil je dolgoletni sodelavec Radia Študent. Radio Študent je raziskoval tudi v svoji diplomski in magistrski nalogi, pri čemer je bil eden od soavtorjev knjige Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969. Knjiga je pomemben dokument o svobodi izražanja in alternativni kulturi, katere aktivni soudeleženec in soustvatjalec je bil tudi sam. Aktivno je sodeloval pri zagonu in kasneje delovanju Hiše kulture Pivka, in vsa leta enako zagnano tudi pri festivalu Trnje. Zadnja leta je živel v Cerknem. Njegov velik doprinos slovenski kulturi in umetnosti ne bo nikoli pozabljen.”
Radio Študent je v objavi opozoril, da je bil Marko tudi raziskovalec zgodovine radia, avtor številnih oddaj in eden tistih, ki so pomagali dokumentirati in ohranjati dediščino neodvisne glasbene scene v Sloveniji. Brez njega bi bila ta zgodba bistveno bolj nepopolna.
Ni zgolj to, da je odšel glasbenik. Odšel je nekdo, ki je povezal ljudi. Koliko ljudi je našlo smisel v njihovih pesmih? Koliko jih je na njegovih koncertih prvič začutilo, kaj pomeni prava, surova, nekomercialna glasba? Včasih je zvenel kot posmeh sistemu, drugič kot melanholičen komentar, v vsakem primeru pa je bil vedno iskren.
Poslednje slovo – kdaj in kje?
Družina in prijatelji so sporočili, da bo pogreb v soboto, 1. februarja 2025, ob 15. uri na Pivškem pokopališču. Izrekajo tudi posebno zahvalo gorskim reševalcem, gasilcem, kinologom in vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri iskanju in reševanju Marka.
Namesto cvetja in sveč lahko vsi, ki bi želeli izraziti sočutje, darujejo Gasilski zvezi Cerkno, ki je bila vključena v reševalno akcijo.
Kaj ostaja?
Ostajajo pesmi, ostajajo posnetki koncertov, ostajajo zgodbe, ki jih bodo ljudje pripovedovali v zakajenih gostilnah, v studijih, na festivalih. Ostaja glasba, ki ni nikoli sledila pravilom.
Marko Doles ni bil samo bobnar. Bil je eden zadnjih tistih, ki so še verjeli, da glasba lahko spremeni svet.
Družini in vsem najbližjim uredništvo Nadlani.si izreka iskreno sožalje.
