Slovenski kmet Toni nalil čistega vina potrošniku: “Da je korenček v diskontnem trgovcu poceni, nas ne zanima, kaj se z njim dogaja!”
Hrana, ki jo vsakodnevno najdemo na policah slovenskih trgovin, pogosto prepotuje dolge poti, preden pride do naše mize.
TREBNJE – „Polna usta so nas človekovih pravic in enakopravnosti. V resnici pa si zatiskamo oči. Zato, da je korenček v diskontnem trgovcu poceni, nas ne zanima, kaj se z njim dogaja. Samo, da mi plačamo čim manj,“ na vse skupaj v pogovoru za TV Slovenija opozarja priznani Toni Kukenberger, slovenski kmet in izvrsten sirar.
Izobraževanje
„Recimo jug Italije in jug Španije – to so masovna področja, kjer se hrana prideluje intenzivno in ta hrana je pridelana v suženjstvu. Ta hrana ni pridelana v sistemu, v katerem bi lahko ljudje normalno funkcionirali. Mislim, da bi morala Evropa ali pa svet na splošno bistveno več vlagati v izobraževanje potrošnikov. Zaradi tega, da bi potrošniki znali izbrati hrano, ki je pridelana na etičen način. Od prvega do zadnjega v verigi, ter da bi znali iskati hrano, ki je funkcionalna za njih,“ je jasen Kukenberger.
Številne sporne prakse
Hrana, ki jo vsakodnevno najdemo na policah slovenskih trgovin, pogosto prepotuje dolge poti, preden pride do naše mize. V tem procesu se skrivajo številne sporne prakse, ki se jih potrošniki pogosto ne zavedajo. V Evropi obstajajo pomembne razlike v standardih pridelave hrane, zakonodaji in nadzoru, zaradi česar prihaja do neskladij v kakovosti, varnosti in vplivu na okolje. Slovenija, kot majhen trg z omejeno samooskrbo, uvaža velik delež hrane, kar pomeni, da so potrošniki pogosto izpostavljeni tem nevidnim tveganjem.
Uporaba pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev
Ena izmed najpogosteje kritiziranih praks v evropski pridelavi hrane je uporaba pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev, ki so v nekaterih državah še vedno dovoljeni, čeprav so znanstvene študije že pokazale njihov negativen vpliv na zdravje ljudi in okolje. Na primer, v več državah vzhodne Evrope se uporabljajo pesticidi, ki so v zahodnih državah EU prepovedani, kar pomeni, da lahko živila, pridelana pod takimi pogoji, končajo tudi na slovenskih policah. Poleg tega so problematične prakse intenzivne živinoreje, kjer se živali redijo v nehumanih pogojih, pogosto z uporabo antibiotikov za pospeševanje rasti in preprečevanje bolezni, kar prispeva k razvoju odpornosti bakterij.
Od kje hrana v Slovenijo
Slovenija uvaža hrano iz različnih koncev Evrope in sveta. Med največjimi dobavitelji so sosednje države, kot so Italija, Avstrija in Madžarska, pa tudi Nemčija, Nizozemska, Poljska in Španija. Sadje in zelenjavo pogosto uvažamo iz Španije, Italije in Grčije, meso iz Avstrije in Nemčije, mlečne izdelke iz Madžarske in Češke, medtem ko se žita in živalske krme pogosto uvažajo celo iz držav zunaj EU, kot so Ukrajina in Brazilija. S tem se povečujejo prehranske in logistične odvisnosti, obenem pa se težje sledi poreklu in kakovosti živil.
Ključne pasti
Za slovenskega potrošnika to pomeni več pasti. Prva je občutek varnosti, ki ga daje evropski trg. Čeprav Evropska unija postavlja minimalne standarde za varnost hrane, to ne pomeni, da je vsa uvožena hrana enako kakovostna ali pridelana v skladu z enakimi etičnimi standardi. Druga past je pomanjkanje transparentnosti pri označevanju porekla, saj embalaže pogosto prikrivajo dejansko državo izvora s posrednim označevanjem prek distributerjev ali uporabe generičnih izrazov, kot je “pridelano v EU”. Tretja past je cenovna občutljivost – številni potrošniki se odločajo za cenejše izdelke, ne da bi preverili njihovo poreklo in način pridelave, kar spodbuja uvoz hrane dvomljive kakovosti. Četrta past je še vedno nizka raven prehranske pismenosti, zaradi česar marsikdo ne razume pomena lokalne in sezonske hrane ter pomena kratkih dobavnih verig.
Kupujmo domače
Za dolgoročno izboljšanje položaja slovenskega potrošnika bi bila nujna večja podpora lokalni pridelavi, strožje označevanje porekla in transparentnejše delovanje trgovcev. Potrošniki pa lahko že danes vplivajo z bolj ozaveščeno izbiro hrane – iskanjem izdelkov slovenskega porekla, brskanjem po tržnicah ter podporo manjšim lokalnim kmetijam. Čeprav posameznik sam ne more spremeniti sistema, lahko s svojimi nakupnimi navadami ključno prispeva k bolj zdravi, pravični in trajnostni prehrani v Sloveniji.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona RTVSLO
