Slovo velikega Slovenca: umrl je znani akademik in nekdanji politik
Slovenska kulturna in akademska javnost je izgubila pomembno osebnost. V 93. letu starosti je umrl Matjaž Kmecl, priznani literarni zgodovinar, slovenist, pisatelj, akademik in nekdanji politik, ki je desetletja pomembno sooblikoval slovenski kulturni prostor.
V ponedeljek, 9. novembra 2026, je Slovenijo dosegla žalostna vest. Kot poroča časnik Delo, je umrl Matjaž Kmecl, eden vidnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev in dolgoletni univerzitetni profesor. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slovenskim jezikom, književnostjo, kulturo in tudi politiko.
Življenje posvetil slovenskemu jeziku in književnosti
Matjaž Kmecl se je rodil 23. februarja 1934 v Dobovcu pod Kumom. Po končani gimnaziji v Celju je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomiral, leta 1970 pa doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele.
Na ljubljanski Filozofski fakulteti je ustvaril dolgoletno akademsko kariero. Leta 1977 je postal izredni profesor, pet let pozneje pa redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je opravljal tudi funkcijo dekana fakultete.
Njegovo raziskovalno in pedagoško delo je zaznamovalo več generacij študentov in poznavalcev književnosti. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi strokovnimi deli je Mala literarna teorija, priročnik, ki je pomembno prispeval k razumevanju in poučevanju književnosti.
Pomembno vlogo je imel tudi v slovenski politiki
Kmecl ni deloval zgolj na akademskem področju. Med letoma 1982 in 1986 je bil član izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za kulturo.
V obdobju velikih političnih sprememb je prevzel še eno pomembno odgovornost. Med letoma 1990 in 1992 je bil neposredno izvoljeni član Predsedstva Republike Slovenije, zato je sodeloval tudi v državnem vodstvu v času slovenskega osamosvajanja.
Njegovo delo je segalo tudi v pomembne kulturne ustanove. Med drugim je predsedoval svetu Borštnikovega srečanja, Mladinske knjige in SNG Drama Ljubljana.
Leta 1997 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2003 pa njen redni član.
Ljubezen, ki jo je našel med vrtnicami
Manj znana, a zanimiva plat njegovega življenja je bila velika ljubezen do vrtnic. Kmecl se je namreč ukvarjal tudi z njihovim žlahtnjenjem in vzgojo novih sort.
Med sortami, povezanimi z njegovim delom, sta tudi Prešeren in Trubar, poimenovani po dveh velikanih slovenske kulturne zgodovine.
Njegova zapuščina tako ni omejena samo na knjige, predavanja in politično delovanje. Ostaja tudi v vrtnicah, ki jih je vzgajal z veliko predanostjo.
Njegova sled ostaja tudi na Levstikovi poti
Posebno mesto je imel Kmecl tudi pri nastajanju Levstikove poti od Litije do Čateža. S svojim poznavanjem Levstikovega ustvarjanja je pomagal pri oblikovanju njene kulturne vsebine in leta 1988 slovesno odprl urejeno pot.
S smrtjo Matjaža Kmecla se zaključuje bogata življenjska pot človeka, ki je slovenski kulturi prispeval kot raziskovalec, profesor, ustvarjalec in javni delavec. Njegova dela in kulturna zapuščina bodo ostali del slovenske zgodovine.
Pripravil: I.M.
Vir: www
