Smo res pripravljeni na novo kurilno sezono?
Kurilna sezona se je s tremi zaporednimi dnevi s temperaturo zraka pod 12 °C letos uradno pričela že konec septembra, z njo pa prežijo tudi nevarnosti. V izogib nevšečnostim in za brezskrbno ogrevanje vaših prostorov je smiselno poskrbeti že v samem začetku s preventivnimi pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.
Vsakoletno moramo posebno pozornost nameniti preventivnemu čiščenju peči in dimnika ter letnim pregledom in meritvam emisij dimnih plinov. Pristojne v O.R. Inžiniringu, ki so dimnikarski koncesionarji na območju Trebnjega, Mirne, Mokronoga in Šentruperta, smo povprašali o nasvetih v kurilni sezoni in pravijo, da če se želimo izogniti nevarnostim, moramo nujno sčistiti peč, dimnik, opraviti letni pregled, ter zmeriti emisije dimnih plinov. Dimnikarske storitve naj bi prilagajali tudi na vrsto goriva: enkrat letno čistimo naprave na tekoče ali plinasto gorivo, ter štrikrat letno naprave na trdno gorivo – klasično kurjenje in dvakrat letno redni pregled za naprave na biomaso. Dimnikarski mojstri z dolgoletnimi izkušnajmi svetujejo še, da se mora enkrat letno opraviti redni letni pregled na kurilnih napravah na tekoče in/ali plinasto gorivo pa enkrat v kurilni sezoni tudi opraviti nadzorne meritve emisij dimnih plinov. Enkrat letno, zatrjujejo dimnikarji, je potrebno pregledati tudi zračnike, ki so namenjeni prezračevanju, in jih glede na stanje tudi očistiti, da se zagotovi požarna in higienska varnost.
Tovrstni pregledi malih kurilnih naprav so predpisani s Pravilnikom o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, ki jih izvajajo dimnikarji, ki jim je vlada podelila koncesije za izvajajnje storitev dimnikarske javne službe. »V kolikor se ugotovi pomanjkljivosti, to sporočimo s poročilom uporabniku oziroma ga obvestimo, da je potrebno določene stvari urediti, prav tako s pisnim poročilom in po odpravi pomanjkljivosti imamo nalogo, da le-to preverimo. Letni pregled je ena pomembnejših dimnikarskih storitev, s katero se periodično obravnava stanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v stavbah,« so pojasnili v O.R. Inžiniringu, ki v primeru, da uporabnik najavljeni termin odkloni ali onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, strošek zavrnjenega izvajanja storitev obračunajo po ceniku.

Čiščenje in skrb za male kurilne naprave
Redno čiščenje dimnika odpravi kopičenje saj in nekatere ovire, kot so ptičja gnezda, listje in druge smeti. Čiščenje dimnika je pomembno tudi zato, ker bomo s čiščenjem poskrbeli za dobro izgorevanje goriv in manjše odvajanje emisij v ozračje.
Pri klasičnih pečeh največkrat nastajajo stranski produkti, ki se v obliki katranastih oblog nanašajo na stene kurišča in tako zmanjšujejo toplotno prehodnost na ogrevalni medij – vodo. »Vsak milimeter oblog pomeni 6 % izgub, če so te obloge debele 2-3 mm, predstavlja to več kot 15 % izgub in jih je nujno potrebno očistiti,« opozarjajo v O.R. Inžiniringu, ki trdovarne odloge odstranujejo mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami.
Sodobne peči oziroma kotli na trda goriva, kamor spadajo kotli na polena in kotli na pelete ali sekance, imajo kontrolirano izgorevanje goriv, boljše izkoristke goriva in zelo malo ostankov gorenja. »Sčasoma se na dimovodih in dimnikih nabere obloga, ki jo je potrebno odstranjevati na zelo ‘grob’ način, ki lahko poškoduje dimniško strukturo. To delo je zato smiselno zaupati usposobljenemu dimnikarju, ki ima za to primerna orodja,« dodajajo dimnikarski koncensionarji, ki pri sodobnih pečeh pazijo tudi na ventilatorje in sonde, ki zagotavljajo regulacijo gorenja.
Male kurilne naprave na biomaso so zahtevnejše za vzdrževanje, saj imajo kar nekaj gibljivih delov, ki zagotavljajo transport goriva do gorilnika oziroma kurišča, zato ti kotli potrebujejo redno servisiranje s strani serviserja vsaj enkrat letno, zatrjujejo dimnikarji v podjetju O.R. Inžiniring. »Posebej pelete se v določeni meri spremenijo v prah, ki se nalepi po stenah in ga je dobro odstraniti, saj prekomerna prisotnost le-tega lahko povzroči oviranje delovanja transporta goriva (sesalne cevi, transportni polži …). Seveda je delovanje odvisno od čiščenja kotla in dimnika, v odvisnosti od moči kotla pa je to delo nujno zaupati dimnikarju. Glede na izkušnje je kotle do 250 kW potrebno očistiti vsaj enkrat na leto (predpisano je dvakrat), večje pa do štirikrat,« poudarjajo v O.R. Inžiniringu in pri tem dodajajo, da je onesnaženost kotla in dimnika odvisna tudi od kvalitete uporabljenega goriva, ki pri nas lahko zelo variira, posebej če želimo še privarčevati pri nakupu biomasnih surovin.
Kotli na olje potrebujejo manj vzdrževanja kot kotli na biomaso in prav tako pri izgorevanju goriva generirajo manj ostankov gorenja, vendar jih nekaj vseeno imajo. »Ostanki gorenja se naložijo na stene kotla in deloma tudi v dimniku. Dobro nastavljen in vzdrževan kotel v enem letu ‘prikuri’ tudi do dva milimetra oblog, ki jih je potrebno odstraniti, da ohranimo izkoristek goriva v mejah, ki so predvidevane, da privarčujemo na porabi goriva. Posebno pozornost čiščenja je potrebno nameniti kondenzacijskim oljnim kotlom, in sicer sekundarnemu izmenjevalcu, kjer se izkorišča kondenzacijska energija zgorevanja,« obrazložijo strokovno podkovani dimnikarji, ki so usposobljeni za tovrstna opravila in imajo zanj primerna orodja. »Pri opravilu preverimo tudi izgorevanje goriva obratujočega kotla z meritvijo emisij in na ta način preverimo tudi delo serviserja oziroma potrebo po serviserju, v kolikor meritve niso v mejah dovoljenega,« še dodajajo.

Čist dimnik je nujen. Preprečuje požar in tako posledično varuje zdravje, življenje in premoženje. Čiščenje dimnika pa je pomembno tudi zato, ker bomo s čiščenjem poskrbeli za dobro izgorevanje goriv in manjše odvajanje emisij v ozračje. Ko vam bo naslednjič na vrata potrkal dimnikarski mojster in medtem ko boste iskali gumb, razmislite, ali ga je res smiselno odsloviti. Odločitev je navsezadnje v vaših rokah, vendar ne gre zanemariti slovenske letne statistike, da se letno zgodi do 2000 dimniških požarov.
Vir in foto: Dragica Ribič