Socialno podjetništvo – način reševanja krize?
Začetki
Pojem socialno podjetništvo je v našem prostoru relativno nov, medtem ko je v tujini ta vrsta podjetništva ponekod že zelo uveljavljena in predstavlja resno alternativo tržni ekonomiji. Od ostalih podjetij se socialno podjetje razlikuje po tem, da njegov osnovni namen ni ustvarjanje dobička, ampak služenje širši javnosti. V tujini so poznani primeri dobrih in slabih praks. Socialna podjetja se v Evropi najpogosteje pojavljajo v obliki nepridobitnih organizacij (70 odstotkov), zadrug (26 odstotkov) in združenj (tri odstotke) ter delujejo na različnih področjih – bančništvo, zavarovalništvo, potrošništvo, energetika, kmetijstvo, obrtništvo, kultura, šport, gradbeništvo, raziskovanje, izobraževanje, javne storitve, turizem ter socialno in zdravstveno varstvo. Skupna vrednota teh podjetij je skrb za trajnostni ekološki, ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti.
V Sloveniji je možnost ustanovitve socialnega podjetja postala realna šele s sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki je v veljavo stopil s 1. januarjem leta 2012. Zakon o socialnem podjetništvu opredeljuje pojme in načela socialnega podjetništva, dejavnosti, ki se lahko opravljajo, ter postavlja pravila za ustanavljanje podjetja, za zaposlovanje, za financiranje in nadzor.
Kaj je socialno podjetništvo?
Socialno podjetništvo je oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Motivi poslovanja v socialnem podjetništvu so povezani z reševanjem socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov v družbi. Namen te alternativne oblike podjetništva je sicer tržno delovanje ob nekoliko prirejenih pravilih v primerjavi z običajnim podjetništvom. Socialna podjetja prav tako kot običajna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Za socialna podjetja veljajo pravila v skladu z načeli socialnega podjetništva, ki zagovarjajo povezovanje ljudi, reševanje družbenih problemov in zaposlovanje ranljivih skupin ljudi, kot so invalidi, iskalci prve zaposlitve, starejši delavci, bivši uporabnih drog ali kaznjenci, Romi, osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe. Socialno podjetništvo spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljno delo ter na ta način krepi solidarnost v družbi.
Dejavnosti, ki so lahko del socialnega podjetništva:
- eko pridelava hrane, ohranjanje narave, urejanje in varstvo okolja, zaščite živali in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
- turizem za osebe, ki jim je zaradi življenjskih razmer turizem težje dostopen (socialni turizem),
- mladinsko delo, promocija zdravega načina življenja, zagotavljanje socialne vključenosti, spodbujanje zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,
- pravična trgovina,
- spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti, podpornih storitev za socialna podjetja.
Kaj to pomeni v praksi?
18. 12. 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 147 socialnih podjetij. Za primerjavo je bilo na 31. 12. 2014 v Sloveniji registriranih 80.988 samostojnih podjetnikov, 70.828 gospodarskih združb in 23.482 društev. Socialnih podjetij je v primerjavi z drugimi združbami malo, vendar gre za novo in še neuveljavljeno obliko podjetij na trgu.
Socialno podjetje se navadno preoblikuje iz društva, zavoda, ustanove, gospodarske družbe, zadruge, evropske zadruge ali druge pravne osebe zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička in premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega dobička oziroma ga deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom.
Iz zgoraj naštetih oblik pravnih oseb se lahko ustanovi socialno podjetje tipa A ali socialno podjetje tipa B. Za socialno podjetje tipa A velja, da opravlja dejavnost socialnega podjetništva in da v prvem letu svojega delovanja zaposluje vsaj enega delavca, v drugem letu pa dva delavca. Za socialno podjetje tipa B pa velja, da lahko opravlja katero koli dejavnost, zaposluje pa osebe iz ranljivih skupin, in sicer ima najmanj eno tretjino delavcev iz ranljivih skupin od vseh delavcev.
Socialna podjetja morajo voditi svoje poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi za socialna podjetja. Lahko se prijavljajo na razpise, ki veljajo za socialna podjetja, in tako pridobivajo sredstva za svoje delovanje.
Ustanovljena vladna projektna skupina za razvoj socialnega podjetništva
Vlada je v letošnjem letu ustanovila posebno projektno skupino za razvoj socialnega podjetništva. Zadružništvo, socialno podjetništvo, kreativne industrije imajo podporo, kakršne še niso imele nikoli, je prepričan Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu vlade. Med glavnimi cilji skupine za razvoj socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije je vzpostavitev močnega podpornega okolja za finančni vstop v socialno podjetništvo, je pojasnil državni sekretar Tadej Slapnik, ki projektno skupino vodi. Zainteresirani morajo priti do sredstev za odkup, do finančnih virov, kajti to je očitno še vedno problem, zato so nekatere dosedanje pobude, s katerimi so želeli zaposleni iz stečajnih razbitin na novo vzpostaviti zadružno ali socialno podjetje, propadli: tako Novi Novoles, kakor Armal in še kateri. Pomembno je, da je država v skrbi za ohranjanje delovnih mest in zato vzpostavlja široko podporno okolje, ki bo tovrstne pobude in projekte tudi spremljalo od ideje in poslovnega načrta do zelo potrebnega izobraževanja za tovrstno delovanje, poudarja Slapnik. Potrebni pa bodo tudi nekateri popravki zakonov, kakor denimo zakona o zadrugah, ki zdaj ne »pokriva« ne delavskih ne potrošniških ne storitvenih ne stanovanjskih in podobnih zadrug.
Za socialno podjetništvo so letos namenjena sredstva, ki so bila razpisana v okviru Javnega razpisa za spodbujanje socialnega podjetništva 2. Skupna višina dodeljenih sredstev za ta razpis je bila 4,5 milijona evrov, za leto 2015 pa je okvirna predvidena dinamika financiranja v višini 800.000 evrov.«
Vir: Š.Z.
