Šok, šolarji so na novomeški tržnici snemali ‘pornič’
Slovenske novice poročajo, da naj bi na novomeški tržnici osnovnošolka oralno zadovoljevala vrstnika. Spolno dejanje so posneli in ga menda objavili celo na snapchatu, posnetek pa naj bi eden od sodelujočih med kolegi ponujal za denar, zanj naj bi zahteval pet evrov. Med šolarji, ki vpletene devetošolce poznajo, je zato završalo.
Vsi vpleteni so stari 14 let, eden celo še ni dopolnil te starosti. Dejanje je na policijo prijavil eden od staršev vpletenih otrok. Na Policijski upravi (PU) Novo mesto so z odgovori skopi, gre namreč za občutljiv primer. Alenka Drenik Rangus s zapisala: »Ostro obsojamo vsa nasilna dejanja – ta so nedopustna in zavržna. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost obravnavamo z vso resnostjo in odgovornostjo, pri čemer si prizadevamo za čimprejšnjo izsleditev storilcev, njihovo ustrezno procesiranje ter zaščito žrtev. Zaradi varovanja žrtve in preprečevanja njene ponovne viktimizacije podrobnosti o samih dejanjih in okoliščinah javnosti ne moremo razkriti.«
Snemanje spolnih dejanj med mladoletniki v Sloveniji: Kaj pravi zakon?
V času vseprisotnih pametnih telefonov in družbenih omrežij postajajo primeri snemanja neprimernih vsebin med mladostniki vedno pogostejši. Toda takšna dejanja lahko hitro prerastejo v kazniva dejanja, tudi če so vpleteni sami mladoletniki.
Kdo je mladoleten?
Po slovenski zakonodaji je mladoletna oseba tista, ki še ni dopolnila 18 let. Posebej zaščiteni pa so otroci, mlajši od 15 let, za katere veljajo še strožja pravila v kazenskem pravu.
Snemanje spolnih dejanj je lahko kaznivo – tudi med vrstniki
Tudi če se mladoletni osebi med seboj »prostovoljno« odločita za spolni odnos, snemanje tega dejanja predstavlja hudo kršitev zakona. Če posnetek obstaja, je že hramba lahko sporna, še bolj pa deljenje ali celo prodaja take vsebine.
Kaj določa zakon?
Kazenski zakonik (KZ-1) v 176. členu določa: »Kdor prikazuje, izdeluje, posreduje, prodaja, razkazuje, uvaža, izvaža, hrani ali kako drugače omogoči dostop do pornografskega gradiva, v katerem nastopa oseba, mlajša od 18 let, se kaznuje z zaporom do petih let.«
Če gre za težje oblike dejanja – na primer širjenje več osebam ali objava na družbenih omrežjih –, kazen lahko naraste do osem let zapora.
Kaj pa, če so storilci otroci?
Če kaznivo dejanje storijo mladoletniki, zlasti tisti mlajši od 15 let, se zadeva običajno ne obravnava z vidika kaznovanja, temveč vzgojnih ukrepov in strokovne pomoči. Vključeni so:
- Centri za socialno delo (CSD),
- šolske svetovalne službe,
- psihologi, terapevti in mladinski centri,
- po potrebi tudi sodišča za mladoletnike.
Cilj ni kaznovanje, ampak preprečevanje nadaljnje škode in pomoč tako storilcem kot morebitnim žrtvam.
Mladi pogosto ne poznajo meja
Strokovnjaki opozarjajo, da se mladoletniki v digitalnem svetu pogosto ne zavedajo meja in ne razumejo posledic svojih dejanj. Posnetek, objavljen v trenutku impulza, lahko zaznamuje celo življenje – tako za tistega, ki ga je objavil, kot za osebo, ki je na njem.
Kaj lahko naredimo?
- Starši morajo vzpostaviti jasna pravila, zanimanje za otrokovo spletno vedenje in odprt dialog.
- Šole naj okrepijo izobraževanje o odgovorni rabi tehnologije in osebni integriteti.
- Država in institucije pa morajo zagotavljati podporne mehanizme, ne le represije.
(nd; Foto: google)
