Šok za bodoče upokojence: tisoči bi delali dlje, prihranki pa bi se merili v milijardah
Študija kaže, da bi ukinitev tega modela lahko pozitivno vplivala tudi na trg dela. Po ocenah bi ostalo na voljo približno 125.000 dodatnih delavcev s polnim delovnim časom, kar bi ublažilo pomanjkanje kadra v nekaterih panogah.
Nemška vlada naj bi kmalu odločala o novem svežnju reform, med katerimi posebej izstopajo spremembe pokojninskega sistema. Ena od možnosti, ki jo preučujejo, je ukinitev predčasne upokojitve brez znižanja prejemkov za osebe z najmanj 45 leti delovne dobe. Ocene kažejo, da bi takšna poteza lahko prinesla več milijard evrov prihrankov.
Po analizi fundacije Bertelsmann bi ukinitev te ugodnosti za eno generacijo upokojencev javne finance razbremenila za približno 9,5 milijarde evrov. Trenutno med 250.000 in 280.000 zaposlenimi na leto izkoristi pravico do upokojitve pred zakonsko določeno starostjo brez odbitkov, če imajo najmanj 45 let plačanih prispevkov, poroča Fenix Magazin.
Študija Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) kaže, da bi ukinitev tega modela lahko pozitivno vplivala tudi na trg dela. Po ocenah bi bilo na voljo približno 125.000 dodatnih delavcev s polnim delovnim časom, kar bi ublažilo pomanjkanje delovne sile v posameznih panogah.
Analiza generacije, rojene leta 1957, ki je trenutno najmlajša v celoti upokojena skupina, je pokazala, da bi bil samo pri tej generaciji pokojninski sistem dolgoročno razbremenjen za približno 10,4 milijarde evrov. Raziskovalci ocenjujejo, da bi prizadeti v primeru ukinitve te možnosti v povprečju delali še deset mesecev pred upokojitvijo, nato pa bi prejemali nekoliko nižje pokojnine.
Pravica do predčasne upokojitve brez znižanja pokojnine je bila uvedena leta 2014 za osebe, ki so najmanj 45 let plačevale prispevke. Rojeni pred letom 1953 so se lahko upokojili pri 63 letih, za mlajše generacije pa se starostna meja postopno zvišuje. Za osebe, rojene leta 1964 in pozneje, je najnižja starost za uveljavljanje te pravice 65 let.
Avtorji študije: razlogi za spremembo niso le finančni
Čeprav bi ukinitev tega ukrepa zmanjšala prihodke nekaterih delov sistema socialnega varstva, denimo zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, raziskovalci ocenjujejo, da bi skupna korist za javne finance še vedno znašala približno 9,5 milijarde evrov na generacijo.
Avtorji študije poudarjajo, da razlogi za spremembo niso le finančni. Menijo, da bi daljše ostajanje izkušenih in usposobljenih delavcev na trgu dela lahko pomagalo gospodarstvu, izjeme in posebne rešitve pa bi bile še vedno mogoče za tiste, ki opravljajo posebej zahtevna in težka dela.
(us)
