Sosedove veje segajo na vaše dvorišče? To so vaše pravice, če sosed noče ukrepati
Na videz majhna težava lahko hitro preraste v dolgotrajen sosedski spor.
NOVO MESTO – Odnosi med sosedi niso vedno brez zapletov. Včasih je dovolj že drevo ob meji parcele, da nastanejo nesoglasja, ki trajajo več mesecev ali celo leta. Na naše uredništvo se je obrnila bralka iz Novega mesta, ki jo motijo veje visokih iglastih dreves s sosedovega zemljišča. Veje segajo na njeno dvorišče, z njih padajo iglice, sama pa se boji predvsem tega, da bi se drevesa ob močnejšem neurju podrla in povzročila škodo.
Strah pred škodo ob neurju
Bralka pripoveduje, da tik ob njeni ograji na sosedovi parceli raste več visokih iglavcev. Njihove veje segajo na njeno zemljišče, zaradi česar mora pogosto čistiti dvorišče in okolico. Še bolj kot nered pa jo skrbi možnost, da bi se drevesa ob močnem vetru ali neurju podrla na vrtno uto, ograjo ali celo hišo. Kot pravi, je soseda že večkrat prosila, naj veje poreže, vendar njene pobude ostajajo brez odziva. Ker ni vedela, kako naprej, se je obrnila tudi na pristojne službe, kjer pa so ji pojasnili, da gre za sosedski spor, pri katerem občinski inšpektorat praviloma nima pristojnosti za ukrepanje.
Vprašanje vej in korenin, ki segajo na sosednje zemljišče, ureja Stvarnopravni zakonik. Ta v 83. členu določa, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, prav tako korenine, ki rastejo na njegovo zemljišče, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Pomembno je, da lastnik drevesa pred posegom najprej dobi možnost, da težavo odpravi sam. Šele če tega ne stori, lahko ukrepa lastnik zemljišča, ki ga veje ali korenine motijo. Zakon določa tudi, da plodovi z vej, ki segajo na sosednje zemljišče, po ločitvi postanejo last lastnika zemljišča, na katerega padejo.
Kaj pa visoka trava in zaraščene parcele?
Na pristojnih službah poudarjajo, da je sporazumen dogovor vedno najboljša rešitev. Kadar dogovor med sosedoma ni mogoč, pa gre praviloma za zasebnopravno razmerje, ki se rešuje po pravni poti. Pravniki lahko v takšnih primerih pripravijo uradni pisni zahtevek, s katerim od soseda zahtevate obrezovanje vej ali odpravo drugih motečih okoliščin. Če tudi to ne zaleže, lahko o zadevi odloča sodišče.
Podobne težave pogosto povzročajo tudi neurejene parcele, visoka trava in zaraščenost. Tudi v takšnih primerih je priporočljivo najprej poskusiti s pogovorom in dogovorom. Če gre za kmetijsko zemljišče, pa lahko ukrepa kmetijski inšpektorat. Lastniki so dolžni kmetijska zemljišča vzdrževati in jih najmanj enkrat letno pokositi. Za kršitelje so predvidene tudi globe, ki lahko znašajo od 500 do 5000 evrov za posamezno parcelo.
Čeprav zakon ponuja določene rešitve, strokovnjaki opozarjajo, da je odprta komunikacija še vedno najboljši način za reševanje težav med sosedi. Redno vzdrževanje dreves, grmovnic in živih mej ne preprečuje le sporov, temveč prispeva tudi k večji varnosti in urejenosti okolice.
Napisal: K. J.
Vir: Stvarnopravni zakonik
