Sramota, Slovenija je zadnja na lestvici, kdo bo odgovarjal? No, glavno, da imamo nove davke in prispevke …
Slovenija na dnu pri črpanju EU sredstev: Smo res tako neučinkoviti?
LJUBLJANA – Slovenija je spet “posebna”. Tokrat z najnižjo stopnjo črpanja evropskih sredstev v EU, kar nas postavlja na sam rep lestvice in vzbuja vprašanja o tem, kako resno sploh jemljemo razvojne priložnosti, ki jih ponuja članstvo v Uniji. Če bi Slovenijo primerjali s počasnim vlakom, ki ga prehitijo celo kolesarji, bi bila analogija morda malce kruta – a očitno ne povsem napačna.
Kaj pravijo številke?
Podatki Evropske komisije, objavljeni na platformi cohesiondata.ec.europa.eu, kažejo, da je Slovenija do 31. avgusta 2024 črpala le minimalni delež sredstev iz finančnega okvira 2021–2027, medtem ko so države, kot sta Luksemburg in Nizozemska, že na pol poti do popolne realizacije razpoložljivih sredstev. Slovenski delež porabljenih sredstev je tako nizek, da bi se lahko spraševali, ali pri nas sploh razumemo, kako deluje evropski proračun. Po istem viru smo edina država, ki se nevarno približuje mejnim vrednostim, kjer bi neizkoriščena sredstva preprosto propadla. (poroča Evropska komisija na cohesiondata.ec.europa.eu)
Najslabši v EU💪 https://t.co/EFuS6oyhwV
— Peter Šuhel (@PeterSuhel) December 5, 2024
Zakaj smo tako počasni?
Razlogov za to nezavidljivo stanje je več, a nihče ne more mimo dolgotrajne slovenske “tradicionalne” birokracije. Zapleteni obrazci, počasni odzivni časi in strah pred napakami so le vrh ledene gore. Namesto da bi država omogočila jasne in enostavne postopke za pridobitev sredstev, upravičenci pogosto naletijo na labirint dokumentov, pri katerem že prvi zavoj pomeni izgubljeno pot.
A tu se težave ne končajo. Slovenski projekti pogosto nimajo jasne vizije, kar pomeni, da tudi če so sredstva odobrena, njihovo izvajanje traja predolgo ali pa se ustavi. V državah, kot sta Estonija ali Danska, je zgodba povsem drugačna – tam imajo lokalne oblasti avtonomijo in kapacitete, da projekte izvajajo hitro in učinkovito. V Sloveniji? Lokalni organi pogosto nimajo potrebnih znanj ali resursov za pripravo kakovostnih predlogov.
Ker so toliko nesposobni, da ne znajo EU denarja počrpat, imamo nove in višje davke in prispevke. A se še pleše, JVPM? pic.twitter.com/GYUTQEMnyV
— Aleš, k opravlja pridobitveno dejavnost ᕕ(¬ ͜ ¬)ᕗ. (@AlesLebar) December 4, 2024
Kaj to pomeni za državljane?
Vprašajte povprečnega prebivalca, kaj pomeni evropska kohezijska politika, in boste verjetno dobili nejasen odgovor. Razlog za to je preprost: ljudje na terenu ne vidijo koristi teh sredstev. Ko bi lahko imeli boljše ceste, šole ali bolnišnice, se pogosto zgodi, da so ti projekti ustavljeni ali preloženi zaradi neučinkovitosti sistema.
Lahko pa si to zamislimo še bolj plastično. Recimo, da bi vam nekdo dal milijon evrov za prenovo hiše, vi pa bi se toliko časa odločali, katero barvo fasade izbrati, da bi vam na koncu vzeli celoten znesek nazaj. Absurdno? Morda, a ravno to se nam dogaja na nacionalni ravni.
Rešitev? Ali pa vsaj obliž na rano?
Ministrstvo za kohezijo se je v zadnjem času začelo zavedati resnosti položaja in napoveduje spremembe. Poenostavitve postopkov, boljša koordinacija med različnimi deležniki ter povečana podpora lokalnim oblastem so glavni ukrepi, ki naj bi pripomogli k boljšemu izkoristku sredstev. Toda vprašanje ostaja – zakaj se teh težav lotevamo šele zdaj, tri leta po začetku finančnega obdobja? Je to le še en poskus gasilskega ukrepa, ki bo spet ostal na papirju?
Primerjava s sosedi
Če pogledamo našo sosedo Hrvaško, lahko opazimo zanimivo sliko. Hrvaška je sicer prav tako v spodnji polovici lestvice, vendar je glede na porabo bistveno pred Slovenijo. Razlog? Močna regionalna politika in proaktivno sodelovanje lokalnih oblasti. Medtem ko Slovenci tarnamo, da je vse “prekomplicirano”, so Hrvati razvili strategijo, ki, čeprav morda ni popolna, prinaša rezultate.
Če Slovenija ne bo radikalno spremenila pristopa, se bomo znašli v položaju, ko bodo milijoni – morda celo milijarde – evrov evropskih sredstev ostali neizkoriščeni. To ne pomeni le finančne izgube, temveč tudi razvojni zaostanek. Evropska unija postavlja jasna pravila: sredstva, ki niso porabljena pravočasno, preprosto izginejo – brez možnosti podaljšanja ali prerazporeditve.
Slovenija se z nizko stopnjo črpanja evropskih sredstev nahaja na prelomnici. Bomo končno spremenili pristop in začeli razmišljati strateško, ali bomo še naprej ostajali na repu EU, kjer se nas omenjajo zgolj kot negativni zgled? Odgovor ni le v rokah politike, temveč tudi v miselnosti in organizaciji celotnega sistema. Evropska sredstva niso samo številke na papirju, temveč konkretna priložnost za boljšo prihodnost. Žal pa trenutno ta prihodnost – kot kažejo podatki – še čaka na boljše čase.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
