Srce parajoča zgodba slovenske upokojenke Antonije: „Za praznike sama na mrzlem, grela se je s čajem!“
Vse več jih je v stiski, na eno od teh so opozorili v društvu Humanitarček.
LJUBLJANA – Kljub takim in drugačnim uskladitvam prag revščine med starejšimi ne pojenja, ampak revščina „udarja“ po vse večjem številu ljudi. Ti rabijo pomoč, podporo. Vse več jih je v stiski, na eno od teh so opozorili v društvu Humanitarček.
Tušira se le poleti
„Moje ime je Antonija. Imam 87 let, vedno sem bila gospodinja. V mojem času smo bile ženske bolj za štedilnik in za otroke čuvat. Mož je delal na železnici, po njem imam penzijo, ker je moja tam okrog 250 evrov. Malo čez 500 evrov imam od njega. 6 otrok sva imela, dve hčeri sta pokojni, en sin je v alkoholu, enega nisem že dolgo slišala. Dve hčerki se oglasita, ena je invalidka, ena pa sama s 3 otroci. Živim na naši domačiji, velika hiša, včasih je bila lepa. Okna bi mogli menjat že pred 20 leti, a je mož potem umrl, zdaj pa nimam koga in od kod. Vsepovsod mi piha noter. Zato sem zdaj samo v kuhinji, sem si tja zvlekla divan. Tri dni sem ga vlekla iz ene sobe do sem, ker je težek. Pa okna sem si zadekala s kočami, da ne vleče tolko noter. Na šipah pa mam cajtng papirje, da ni tako mraz. Na električni radiator se grejem, samo ko ga ugasnem je takoj mrzlo. Sem dobila za plačat elektrike 170e. Bojler mi ne dela že dolgo, ne znam ga popravit. Se pozimi pač samo s cotko umijem, na pogreti vodi na štedilniku. Tuširam pa se samo poleti, ko se paše ohladit. Lahko bi na drva kurila, samo kdo mi jih bo nasekal?“ začne zapis, ki se nadaljuje takole:
Odklopili so ji elektriko
„Ko je mrzlo gledam televizijo, pa pokličem hčerke. To mi je edina stvar. Samo še za programe moraš plačat, včasih pa smo samo dali ono anteno. Včasih sem mucke imela, nazadnje Lolo. Sem jo hčerki dala, ker mi ni več šlo hrane za njo kupovat. Ne more pa samo od mleka živet. Res jo pogrešam. Včasih grem v vas na avtobus, da grem v kako od teh trgovin po fasngo. Imam tak voziček. Ampak za 20e skoraj nič več ne dobiš, meso se je tako podražilo. Zdaj si samo še kako poceni salamo kupim. Z njo si lahko “dušo privežeš”. Skozi pravijo, da nam bodo penzije dvignili? Samo, kaj meni pomaga, če pa pol še vse ostalo dvignejo? Prejšnji mesec bi tako dala za elektriko 170e, za komunalo 60e, za vodo 35e, za telefon in televizijo 30e … pa je ze 300e. Pa še novo bombo sem rabila za štedilnik, je s prevozom bila 150e. Pa še najemnino za grob plačujem. Za jest mi ostane potem nekje 50e … kaj boš kupil za to? Ampak jaz nisem zdaj mogla plačat računa za elektriko že tri mesece, ker sem si mogla kupit električni radiator in hladilnik. Pa so mi poslali, da mi bodo izklopili, če ne plačam. Saj bi, ampak s čim? Sem jih klicala, pa mi je ženska tam rekla – plačajte ali pa boste za Božič na mrzlem. Pa ni me poslušala. 22.12 so mi jo izklopili. Sem probala se znajt, ampak plin ne greje dosti. Res se je ohladilo in dolg dan je bil …. Se telefon se ni več vžgal.“
Na pomoč
V društvu Humanitarček so sprejeli v naš program #vida 25. decembra 2023, ko je zanjo pisala soseda, da je v njeni hiši tema.
Gospa je praznike preživela v sobi, ki je bila ledena. Poskušala se je (neuspešno) ogrevat tako, da je imela prižgan plinski štedilnik in si je kuhala ogromno čaja. Da se je ogrela, si je na štedilniku grela vodo in vanjo namakala roke in noge. Glede na to, da je njena domačija dejansko za zimo neustrezna za življenje, smo jo začasno čez zimo prestavili k dvema našima #vidama, da živijo skupaj v urejeni hiši, kjer se jim je te dni pridružila tudi Lola, saj sta se resnično pogrešali. Tako je vsaj Silvestrovo preživela na toplem. Spomladi bomo napeli vse moči, da se vrne v svojo domačijo in poskusili izolirati vsaj kuhinjo in kopalnico, tam zamenjati okna, uredili ogrevanje s paneli in zamenjali bojler. Gospa namreč želi na vsak način domov …
:: Kako lahko pomagam ljudem v stiski v projektu Vida?
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Mateja Jordovič Potočnik/studio Forma
