Starši pozor: če vaš otrok šprica, boste finančno kaznovani
Državni zbor je 7. maja 2025 sprejel zakon, ki prinaša pomembno novost za vse starše otrok v osnovni šoli. Po novem bo otroški dodatek – pa tudi denarna socialna pomoč – tri mesece izplačevan v naravi, če otrok brez opravičljivih razlogov ne bo hodil k pouku. Zveni strogo? Tudi je. Ukrep naj bi spodbudil šolanje, a sproža burne odzive. Od navdušenja do ogorčenja – kdo ima prav?
Kako bo po novem?
Če otrok izostane iz šole – in za to nima opravičila – bo eden od staršev tri mesece zaporedoma dobil otroški dodatek ne v denarju, temveč v obliki t. i. materialne pomoči. To pomeni boni, kritje stroškov za hrano, šolske potrebščine in podobno. Enako velja tudi za denarno socialno pomoč.
Zakon, ki so ga potrdili s 55 glasovi za in 10 proti, se nanaša na spremembe Zakona o starševskem varstvu in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ključna ugotovitev za sprožitev ukrepa bo odločitev inšpektorata za šolstvo, ki bo preverjal opravičenost izostankov.
Predlog sprememb je v parlamentarno proceduro vložila Nova Slovenija, kjer ocenjujejo, da gre za nujen ukrep – predvsem v regijah, kjer so težave z izostanki otrok, še posebej v Romskih skupnostih (posebej jugovzhodna Slovenija).
Kaj pravijo zagovorniki?
V NSi ukrep vidijo kot “zdravo spodbudo”. Poudarjajo, da brez izobrazbe otroci ne bodo imeli prihodnosti.
Poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je dejala naravnost:
“Otroci sodijo v šolo, ne pa na cesto in v kriminal.”
Po njenem mnenju ukrep ni kazen, ampak vzvod za boljšo prihodnost otrok.
Zakonodajna sprememba pa ne prihaja kar iz nič – v ozadju so podatki ter številne terenske izkušnje iz slovenskih šol in centrov za socialno delo. V več krajih, kot so Škocjan, Črnomelj ali Ribnica, se šole in občine že leta soočajo z visoko stopnjo neopravičenih izostankov, predvsem v romskih naseljih.
Kritiki opozarjajo: lahko bo še slabše
Kritike prihajajo predvsem iz vrst Levice in Svobode.
Matej Tašner Vatovec (Levica) je poudaril, da bi ukrep lahko “naredil več škode kot koristi”, saj ne upošteva življenjske realnosti številnih družin.
Njegovo stališče deli tudi državni sekretar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvan. Ta je ob razpravi v parlamentu opozoril:
“Razlogi za nevključenost otrok iz romskih družin v šole so kompleksni – zgodovinski, družbeni in ekonomski. Zanje je odgovorna politika, ki je desetletja dopuščala marginalizacijo, getoizacijo in izključenost.”
Juvan je spomnil, da so v istem tednu uskladili tudi spremembe zakonov o osnovni šoli in o vrtcih, ki naj bi uvedli dodatne podporne ukrepe za vključevanje otrok iz ranljivih okolij – denimo krajšane vrtčevske programe in boljše sodelovanje centrov za socialno delo s šolami.
Tudi Svoboda ni navdušena
Tereza Novak (Gibanje Svoboda) je bila med tistimi, ki so na seji javno izrazili dvom v učinkovitost ukrepa:
“Z zakonom, ki odvzema, namesto da bi motiviral, zagotovo ne bomo dosegli želenega cilja.”
Kot alternativo predlagajo spodbude, svetovanje, vključevanje družin v šolsko okolje – ne pa avtomatsko kaznovanje z odvzemom denarja.
SDS: Bi lahko šli še dlje?
SDS je na zakon vložila dopolnila – a niso bila sprejeta. Med njimi tudi predlog, da bi se staršem, katerih otrok po koncu osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja, zmanjšal otroški dodatek za tretjino.
Anja Bah Žibert (SDS) je ob tem izpostavila, da želijo s tem dodatno spodbuditi vpis v srednješolske programe, ne pa – kot so jim nekateri očitali – kaznovati socialno šibke.
Kaj pravijo tisti na terenu?
Delavci centrov za socialno delo opozarjajo, da je že zdaj sodelovanje med institucijami pogosto počasno in neučinkovito. Z novim zakonom naj bi se vsaj to izboljšalo – centri bodo o izostankih obveščeni prej, kar pomeni, da bodo lahko hitreje ukrepali.
Toda v praksi ni tako enostavno. V posameznih romskih naseljih, kot so Žabjak pri Novem mestu ali Vejar pri Trebnjem, družine nimajo urejenega dostopa do šolskega prevoza, zdravstvene oskrbe, marsikje ni niti pitne vode. V takšnih razmerah je težko pričakovati “redno šolanje”, kot ga pozna večina.
Po mnenju socialne delavke iz Novega mesta, ki želi ostati anonimna, je nova zakonodaja »hladen tuš za zelo vroč problem«.
In otroci?
Vprašanje, ki se ob tem pogosto izgubi: kako bo vse skupaj vplivalo na otroke?
Če starši izgubijo nadzor nad socialno pomočjo, je tveganje, da bodo otroci še bolj zapostavljeni – brez hrane, brez šolskih potrebščin, brez stabilnega okolja.
Nekateri strokovnjaki – kot psihologinja z UL Pedagoške fakultete – opozarjajo, da finančni ukrepi brez dodatne psihosocialne podpore “lahko povzročijo večjo stigmo in pasivnost v družinah, ki že tako živijo na robu”.
Pravi cilj, napačno orodje?
Na papirju je cilj jasen: več otrok v šolah.
A praksa? Polna sivin. Če zakon ne bo šel z roko v roki s terensko podporo, svetovanjem, zgodnjo preventivo in dostopnimi javnimi storitvami, bo – kot pravijo nekateri – le še en “kazenski ukrep”, ki bo poglobil brezno med sistemom in ljudmi.
Slovenija potrebuje rešitve, ki bodo uravnotežene, ne zgolj stroge. Vse oči so zdaj uprte v Ministrstvo za izobraževanje in lokalne skupnosti – kako bodo ukrep udejanjili?
Vir: STA, Radio Odeon, gov.si, Uradni list RS, CSD Slovenije, e-uprava.gov.si
Pripravil: N. Z.
