• 21.53C Novo mesto
  • 17:55
  • Pet, 13.09.2019

„Starši so v stiski, preveč rešujejo probleme svojih otrok!“

Vzgoja otrok je sila odgovorno dejanje. Kar danes seješ, boš jutri žel. Na to je v pogovoru za TV Slovenijo opozoril tudi cenjeni strokovnjak dr. Marko Juhant, specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa.

LJUBLJANA – Juhant je bil v svoji dolgoletni praksi tudi vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Z njim pa se je pogovarjal novinar in voditelj Jože Možina.

Kje so vrednote?

„Po 2. svetovni vojni se je začelo s permisivno vzgojo. Nova ponudba je bila mamljiva, prijazna in manj zahtevna za starše. Otrokom pa ni bilo treba doseči zahtev do določenega roka. Zato so imeli možnost, da so se razvijali po svoje. Vmes je nastala tudi luknja, saj ni bilo prenosa podatkov, informacij, niti prenosa vrednot,“ uvodoma opozarja Juhant, ko spregovori o fenomenu permisivne vzgoje.

Modna, ne pa modra rešitev

„Današnji časi pripomorejo k zmedi. Starši so v stiski, takrat pa gredo na splet, kjer vpišejo ključne besed in mislijo, da bodo kar rešili problem. A vsi vemo, da računalnik ponudi tisto, kar je največkrat brano. Sistem je tak, da ponudi modno rešitev, ne pa modro! Problem staršev je tudi to, da rešujejo probleme svojih otrok. Zato jih otroci niso sposobni reševati. V vsako stvar se vtaknejo. Ko je otroku res hudo, bo počakal, in bo videl, kaj bo mama naredila. Starši pogosto gledajo oddaje, kjer je gost kak strokovnjak, ki jim svetuje, kaj reči otroku. Takrat ta princip deluje. Ko je oddaje konec, mama nima več prišepetovalca, pa smo spet nazaj, kjer smo bili,“ nadaljuje Juhant.

Tipi vzgoje (vir: Iskreni.net)

Kompas izgubljen

Veliko težav je permisivna vzgoja povzročila tudi šolskemu sistemu. „Problem je, ker so morali biti učitelji skoraj prijatelji z otroki. Podrla se je jasna relacija, padlo je tudi spoštovanje, saj je učitelj iskal odobravanje pri otrocih. Očitno je tudi, da so učitelji zelo slabo pripravljeni na nove ideje. Sistem ne izpelje, kot bi moral. Pa tudi sistematični nismo. Devetletko je začelo 20 šol, ki so rekle, da je OK, potem so uvedli to za vse,“ iz svoje prakse pojasni Juhant in spregovori tudi o akutnem problemu nasilju v šoli. „Otroci so nasilni, ker niso pripravljeni za reševanje, ker niso nikoli ravno prav sami. Mi odrasli smo izgubili kompas, koliko se dejansko moramo vtikati v vse probleme otrok. Ker je vedno nekdo od odraslih odgovoren za otrokovo delovanje, stanje, lahko otroci delajo, kar hočejo. Odgovorni pa bodo odrasli. Da, tudi mi smo se stepli na poti v ali iz šole. A nikoli ni tekla kri. Bolj je šlo za rokoborbo. Danes pa brez krvi ne gre. V vsakem primeru je kriv učitelj, ki pa skorajda ne upa posredovati. To so nore situacije,“ se za glavo primer strokovnjak, ko odkrito govori o (problematiki) vzgoji.

Zaposleni hišnik

„Včasih je bilo v razredu s 30 učenci štiri ali pet odličnjakov. Danes pa jih je 60%! Dejansko je na tej šoli najbolj zaposlen hišnik, ki ima kompresor in napihuje ocene. Drugače to ne more biti, kriteriji so narobe izbrani. Nekaj je hudo narobe!“ pa se obregne še ob šolski sistem in nacionalno preverjanje znanja. Slednjega bi kar ukinil. „To je ena do treh točk, ki bi jih morala sprejeti ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport. Učitelj ima prav. Če ne, se pogovori otrok z njim. Če ne zadostuje to, sledi obisk in pogovor pri ravnatelju, njegova odločitev je dokončan. Predvsem bi vrnili pomen ocenam in zaupanje v učitelje. Ne sme se dogajati, da ima boljše ocene tisti, čigar mama bolj pritiska,“ še pove Juhant.

Celoten intervju je na voljo na v arhivu RTVSLO.SI.

D.P.