Ste tudi vi brez zdravnika? Tukaj je prava resnica, ki vam je niso povedali
LJUBLJANA – Stanje slovenskega zdravstva? Katastrofalno. Po uradnih podatkih 160.860 ljudi, ki redno plačujejo zdravstveno zavarovanje, nima osebnega zdravnika. Še huje? 567.004 jih nima zobozdravnika. Več kot pol milijona ljudi, ki nimajo osnovne zobozdravstvene oskrbe. Kaj to pomeni? Da živimo v državi, kjer se ljudje za čiščenje zob obračajo na zasebne ordinacije – ali pa enostavno obupajo.
Kako smo se znašli tukaj?
Težava ni nova. Dolga leta so pristojni ignorirali opozorila zdravniških organizacij, da je v primarnem zdravstvu premalo kadra, da mladi specialisti bežijo v tujino (boljši pogoji, boljša plačila) in da so zdravniki, ki ostajajo, preobremenjeni do onemoglosti. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je sicer število zdravnikov na 1.000 prebivalcev v zadnjih letih zraslo, ampak… Slovenija je še vedno pod povprečjem Evropske unije.
In potem je tu še sistemska luknja: vse več zdravnikov zapušča javni sektor. Zakaj? Ker ne morejo več. Preveč papirjev, premalo časa za paciente, pritiski politike. “Sistem je neurejen, pogoji dela so slabi in preobremenjenost nas sili v odhode,” je za Delo komentiral eden od zdravnikov, ki se je odločil za delo v Avstriji. In kdo jih lahko krivi? Boljša plača, manj birokracije, več strokovnega dela.
Zobozdravstvena oskrba – luksuz?
Zobozdravniki? Še slabše. NIJZ opozarja, da je stanje alarmantno. Ljudje preprosto ne pridejo na vrsto. Če imate srečo, vas v javnem zdravstvu sprejmejo v nekaj mesecih. Če ne? Lahko traja leta. “Vse več ljudi odlaša z obiski zobozdravnika, kar vodi v resnejše zdravstvene zaplete,” opozarja zobozdravnica dr. Maja Kovač.
Čakalne dobe za nujne posege? Tudi do enega leta. Kar pomeni? Ljudje izgubljajo zobe, trpijo bolečino in na koncu… še enkrat plačajo – samoplačniško. In ni nujno, da si to lahko privoščijo.
Kaj to pomeni za ljudi?
Posledice? Ogromne. Dolge čakalne vrste, vse več ljudi brez dostopa do osnovne oskrbe, vse večja zdravstvena neenakost. Kdor ima denar, gre k zasebniku. Kdor ga nima? Čaka. Ali pa ne gre nikamor.
“Zdravnika nimam že dve leti. Vsakič, ko zbolim, moram na urgenco, kjer pa te obravnavajo le v nujnih primerih. Ni normalno, da moram ure in ure čakati za recept ali pregled,” je za RTV Slovenija povedal 58-letni Milan iz Maribora.
Podobne zgodbe? Povsod. Posebej na območjih, kjer je en sam zdravnik za celo regijo. Prevalje, Ilirska Bistrica, Kočevje, Bela krajina… Ljudje so obupani. Ker jih sistem pušča na cedilu.
Kaj lahko Slovenija naredi?
Rešitev? Več zdravnikov, boljši pogoji dela, manj birokracije. A to ni tako enostavno. Dr. Marko Novak, zdravstveni analitik, opozarja: “Mladi zdravniki se ne odločajo za primarno zdravstvo, ker so plače prenizke in delovni pogoji nevzdržni. Potrebujemo bolj privlačne pogoje za zdravnike v javnem sektorju, sicer bomo še naprej izgubljali kadre,” je dejal za Finance.
Ena od idej je večja vključitev tujih zdravnikov. Ampak… To je rešitev na kratek rok. Dolgoročno moramo poskrbeti, da bodo mladi zdravniki želeli ostati tukaj.
Kam gremo?
Če se stvari ne spremenijo, bo šlo samo na slabše. Več ljudi brez zdravnikov, daljše čakalne vrste, večji pritisk na urgenco in bolnišnice. Slovenija bo postala država, kjer bo normalen zdravnik luksuz, ne pravica.
Zdravstvena politika ima dve možnosti:
- Popravi sistem. Omogoči boljše pogoje za zdravnike in zmanjša birokracijo.
- Naredi nič. In potem gleda, kako zdravstvo propada.
Kaj mislite vi? Ali Slovenija potrebuje radikalne reforme ali le manjše prilagoditve sistema? Bo politika ukrepala, ali bomo še naprej poslušali izgovore?
Zdravstvena prihodnost Slovenije je v rokah tistih, ki sprejemajo odločitve – a posledice bomo nosili vsi.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Delo
- RTV Slovenija
- Finance
