Stevanović po zahtevi za razrešitev udaril nazaj: »Če gremo v preiskavo, pojdimo vsi«
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je po vloženem predlogu za svojo razrešitev zavrnil očitke leve opozicije, da ni opravil svojih dolžnosti in da je sodeloval pri kršenju ustave. V ospredje je postavil vprašanje dvojnih meril ter sporočil, da mora parlament, če že odpira preiskave, pod drobnogled vzeti vse politične strani.
Govorice so se uresničile, Stevanović pa se je hitro odzval
Svoboda, SD in Levica so uresničile napovedi ter vložile predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu, da ni zaščitil pravic opozicije in da je s svojim ravnanjem sodeloval pri preprečitvi ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij. Stevanović se je na politični udar odzval z zapisom, v katerem zavrača glavno izhodišče predlagateljev. Po njegovih besedah predlog temelji na napačni trditvi, da kot predsednik državnega zbora ni opravil svojih nalog. »Dejstva so jasna: obe izredni seji sem sklical v zakonitem roku in na dnevni red uvrstil prav vse zahtevane točke predlagateljev,« je poudaril.
Spor ni več le političen, temveč tudi ustavnopravni
Jedro konflikta predstavljata dve izredni seji državnega zbora. Poslanci niso potrdili njunega dnevnega reda, zato parlament ni ustanovil preiskovalnih komisij o zadevi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja političnih strank. Proti dnevnemu redu so glasovali poslanci koalicije in Resnice, med njimi tudi Stevanović. Svoboda, SD in Levica menijo, da je parlamentarna večina s takšnim manevrom opoziciji odvzela ustavno zagotovljeno pravico do parlamentarne preiskave. Predstavniki opozicije se pri tem sklicujejo tudi na stališča ustavnih pravnikov, ki naj bi opozorili, da večina z zavrnitvijo dnevnega reda ne bi smela preprečiti ustanovitve komisije, kadar so zanjo izpolnjeni vsi pogoji.
Stevanović odgovarja z očitkom o dvojnih merilih
Predsednik državnega zbora vztraja, da je kot vodja parlamenta opravil vse, kar je moral. Seji je sklical pravočasno, na dnevni red pa je uvrstil vse zahtevane točke. Opozicija mu kljub temu očita, da je težava nastala v trenutku, ko je kot poslanec glasoval proti potrditvi dnevnega reda in tako pomagal preprečiti nadaljevanje sej. Stevanović razpravo obrača v drugo smer. »Ustavni pravniki imajo prav v enem: zakon in ustava sta jasna. Prav zato se upravičeno sprašujem – zakaj parlamentarna preiskava le za nekatere? Zakaj dvojna merila?« je zapisal.
»Nikogar ne ščitim in ne zagovarjam izjem«
Njegov odziv kaže, da se ne namerava braniti zgolj z razlago parlamentarnih postopkov. Političnim nasprotnikom vrača očitek, da želijo parlamentarne preiskave uporabljati selektivno – proti nekaterim političnim akterjem, medtem ko bi drugi ostali zunaj njihovega dosega. »Nikogar ne ščitim in ne zagovarjam izjem. Zahtevam le enaka pravila za vse, ne glede na opozicijo ali koalicijo,« je poudaril. Prav v tej točki se bo verjetno vrtel večji del prihodnje razprave. Opozicija trdi, da predsednik državnega zbora ni zgolj eden od poslancev, temveč mora varovati demokratične postopke in pravice parlamentarne manjšine. Stevanović pa očitno meni, da ga predsedniška funkcija ne more prisiliti, da kot poslanec podpre vsebino, s katero se politično ne strinja.
Razrešitev je malo verjetna, politična škoda pa ni zanemarljiva
Za razrešitev predsednika državnega zbora je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 glasov. Svoboda, SD in Levica jih trenutno nimajo, zato je malo verjetno, da bo njihov predlog uspel. Kljub temu poteza ni brez politične teže. Opozicija bo odprla razpravo o Stevanovićevi odgovornosti, poslance pa prisilila, da se do njegovega ravnanja jasno opredelijo. Glasovanje bo pokazalo tudi, ali ga stranke, ki so omogočile njegovo izvolitev na čelo parlamenta, še vedno podpirajo brez zadržkov. Za Stevanovića zato ne bo pomembno le, ali bo položaj obdržal, temveč tudi, s koliko glasovi in s kakšnimi pojasnili ga bo večina zaščitila.
Njegov odgovor je odprl še več vprašanj
Stevanović je svoj odziv sklenil z neposrednim pozivom: »Če gremo v preiskavo, pojdimo vsi. Brez skrivanja in z odprtimi kartami.« S tem je poskušal razpravo o lastni razrešitvi preusmeriti v širše vprašanje politične enakosti in selektivnega preiskovanja. Opozicija pa vztraja, da je bistvo drugje – ali lahko predsednik državnega zbora sodeluje pri postopku, ki po njihovem mnenju opoziciji odvzema ustavne pravice. Odločitev bo sprejeta v državnem zboru, politična sodba pa se je očitno že začela.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
