Stojan Petrič najprej zaposli Tino Gaber Golob, kmalu zatem dobi velik posel – zgolj naključje?
V Sloveniji se znova odpira razprava o tem, kako tesno so lahko prepletene politične, poslovne in medijske poti. Primer, ki kroži v javnosti, buri duhove – ne le zaradi imen, ki se pojavljajo, temveč zaradi časa, okoliščin in občutka, da se krog zapira preveč gladko.
Kolumna, ki je sprožila plaz vprašanj
V središču razprave je dejstvo, da je soproga predsednika vlade Roberta Goloba postala kolumnistka v mediju, ki ga mnogi označujejo kot propagandno glasilo vplivnega idrijskega poslovneža Stojana Petriča. Ta podatek sam po sebi morda ne bi vzbudil tolikšne pozornosti, če ne bi sledilo tisto, kar je prišlo kmalu zatem. Časovna bližina medijskega angažmaja in kasnejšimi poslovnimi odločitvami je namreč tisto, kar je razburilo del javnosti. V politiki in poslu čas ni nikoli povsem nedolžen dejavnik.
Milijonski posel in vloga države
Kmalu po omenjenem medijskem sodelovanju je podjetje, povezano z idrijskim tajkunom Stojanom Petričem, prejelo več deset milijonov evrov vreden gradbeni posel. Ključno vlogo pri tem naj bi imela državna družba DARS, ki upravlja slovenske avtoceste in letno razpolaga z ogromnimi vsotami javnega denarja. In tu se pojavi vprašanje, ki ga je težko prezreti: ali gre zgolj za naključje, ali pa za sistem, kjer se vpliv, dostop in poznanstva prelivajo iz enega področja v drugo?
Kako zelo so prepletene politično-poslovne vezi pod @vladaRS Roberta Goloba slikovito prikaže primer, ko njegova soproga postane kolumnistka v propagandnem glasilu idrijskega tajkuna Stojana Petriča, ta pa takoj zatem dobi več deset milijon evrov težak gradbeni posel s pomočjo…
— Nova24TV (@Nova24TV) December 30, 2025
Videz konflikta interesov
Tudi če so vsi postopki formalno pravilni, ostaja problem videza. V demokratični družbi ni dovolj, da so stvari zakonite – morajo biti tudi videti poštene. Ko se v isti zgodbi pojavijo politika, veliki državni posli in mediji, ki oblikujejo javno mnenje, se meja med naključjem in interesom hitro zabriše. Kritiki opozarjajo, da takšni primeri spodkopavajo zaupanje ljudi v institucije. Podporniki oblasti pa poudarjajo, da brez konkretnih dokazov ne gre delati zaključkov.
Zakaj ta zgodba ne potihne
Ta primer ni pomemben le zaradi konkretnega posla, temveč zato, ker simbolizira širši problem Slovenije: majhen prostor, kjer se vsi poznajo in kjer se poti elite pogosto križajo. Vsakič, ko se to zgodi brez jasnih in glasnih pojasnil, se v javnosti zasidra dvom. In dvom je v politiki nevaren. Ne zato, ker bi bil vedno upravičen, ampak zato, ker se hrani z molkom.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
