Stopnje izobrazbe: Pregled stopenj
Formalno izobraževanje nam prinese določeno stopnjo izobrazbe, ki jo nato izkazujemo tudi z javno listino. Seveda pa v Sloveniji brez komplikacij ne gre, saj pregled študijskih programov po in pred uvedbo bolonjskega sistema prinaša malo težav. Zato tokrat v prispevku najdete pregled stopenj izobrazbe in študijskih programov, kateri zakoni jih urejajo, kako zapisovati stopnje izobrazbe in druge zanimivosti ter povezave, ki vam bodo v pomoč. Več o izobrazbi smo že pisali tukaj.
Stopnje izobrazbe pred in po bolonjskem sistemu
Kaj točno se dogaja na tej ravni, kako so primerljivi programi in zakaj je temu tako?
Pred uvedbo bolonjskega sistema so bili evropski študijski programi vsebinsko in strukturno različno oblikovani in s tem težko primerljivi. Z oblikovanjem enotne strukture visokega šolstva v Evropi se je preglednost in primerljivost bistveno povečala. To olajšuje tudi primerjanje in priznavanje kvalifikacij tako za nadaljnji študij v drugi evropski državi kot za iskanje zaposlitve na evropskem trgu dela.
V Republiki Sloveniji se pridobljena izobrazba v ravni izobrazbe lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah. V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006 ali v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju klasifikacij iz leta 2016 (ZSOK).
Za zapis ravni izobrazbe je sicer (po mnenju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) smiselneje uporabljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). ZSOK določa Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) – enotni sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Sestavlja ga 10 ravni, od tega so ravni 6 do 10 namenjene terciarni ravni izobraževanja.
Zakon vsebuje tudi ujemanje ravni SOK z Evropskim ogrodjem kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) in Evropskim ogrodjem visokošolskih kvalifikacij (EOVK), postopke in pristojnosti glede umeščanja kvalifikacij ter določa vodenje evidenc (registra kvalifikacij SOK).
Preko SOK se lahko seznanite z raznoliko izbiro izobrazb in kvalifikacij v Sloveniji, preverite medsebojno primerljivost različnih kvalifikacij in preverite, katero raven v EOK oziroma EOVK dosega vaša izobrazba ali kvalifikacija.
Pregled stopenj izobrazbe
I. Stopnja izobrazbe
Nedokončana osnovna šola predstavlja prvo stopnjo izobrazbe in je razmeroma redka. Šteje se do zaključenega 7. oziroma 8. razreda.
II. Stopnja izobrazbe
Velja za vse, ki niso dokončali srednje šole in je OŠ zadnja dokončana stopnja izobrazbe. To velja tudi za tiste, ki so opravili srednjo šolo, vendar je niso zaključili s (poklicno) maturo ter za tiste, ki so opravili NPK (Nacionalno poklicno kvalifikacijo) raven 2.
III. Stopnja izobrazbe
V to stopnjo izobrazbe spadajo dveletni programi, ki se zaključijo z zaključnim izpitom. V ta program se lahko vpišete tudi z nedokončano osnovno šolo (obiskovali ste jo 9 let), imeti morate zaključen vsaj 7. razred. Prav tako pa se v to stopnjo uvrščajo NPK raven 3.
IV. Stopnja izobrazbe
Programi srednjega poklicnega izobraževanja, ki se ga zaključi z zaključnim izpitom. Po njem se lahko vpišete na poklicno-tehniško izobraževanje. V to stopnjo izobrazbe se uvršča tudi NPK raven 4.
V. stopnja izobrazbe
Končana srednja šola (4 letna, gimnazija) zagotavlja 5. stopnjo izobrazbe, lahko pa do nje pridete tudi po sistemu 3+2. Zaključek je z maturo. V to stopnjo izobrazbe spada tudi opravljen mojstrski, poslovodski ali delovodski izpit, ter NPK raven 5.
VI. stopnja izobrazbe
To stopnjo izobrazbe pridobite po končani višji šoli.
VI/1
Višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program.
VI/2
Po starem programu: Specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni programi. Po bolonjskem programu: visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st)
VII. stopnja izobrazbe
Po starem programu: specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni program Bolonjski program magisterij stroke (2. bol. st.).
VIII. stopnja izobrazbe
VIII/1
Naziv pridobljen na programih magisterij znanosti – MAGISTER (mag.). Prav tako se sem uvršča specializacijo po univerzitetnih programih. Znanstvene magisterije po bolonjskem sistemu ni mogoče več vpisati.
VIII/2
Najvišja pridobljena izobrazba.
Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe
Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:
Prva stopnja:
- visokošolski strokovni študijski programi,
- univerzitetni študijski programi.
Druga stopnja:
- magistrski študijski programi,
- enoviti magistrski študijski programi.
Tretja stopnja:
- doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnja pa podiplomski študijski programi.
Uporaba nazivov, pridobljenih z določeno stopnjo izobrazbo
Stopnje izobrazbe so povezane z nazivi oziroma znanstvenimi naslovi. Pri uporabi teh je v pomoč Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki določa, kako se posamezni naslov tvori in kako se pripisuje. Ker je naslov obvezna sestavina študijskega programa, je pomembno, da posameznik vedno uporablja takšnega, kot ga je pridobil po programu, ki ga je dejansko zaključil, in ne po programu, ki je v isti ravni izobrazbe.
Uporaba naslova, ki ga posameznik ni pridobil, ni dovoljena in se kaznuje z globo.
Stopnje izobrazbe v javnem sektorju in s tarifnim sistemom
V javnem sektorju stopnja izobrazbe neposredno vpliva tudi na razvrstitev v tarifne razrede. Plačni sistem javnega sektorja zajema skoraj 3.000 proračunskih uporabnikov in več kot 170.000 zaposlenih v javnem sektorju, za plače katerih se na letni ravni namenjajo več kot 4 milijarde evrov.
Po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se izobrazba razvršča v tarifne razrede glede na potrebno usposobljenost za posamezno delovno mesto. Gre za delovno oziroma plačno zakonodajo in določila, ki so v pristojnosti posameznega delodajalca, pri čemer statistična razvrščanja izobrazbe v ravni (KLASIUS-SRV) služijo le kot pripomoček. Pri teh tarifnih razredih gre za usposobljenost in ne za razvrščanje iste izobrazbe v isti tarifni razred. Kot navaja 1. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju:
(1) Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.
(2) Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.
Razlikovati moramo torej med razvrščanjem izobrazbe in določanjem usposobljenosti za opravljanje delovnih nalog. Za natančnejšo razlago glede uvrstitve v tarifne razrede je pristojno Ministrstvo za javno upravo.
VIR: gov.si, ZSOK, ZSPJS
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
