Stroški šolanja: Kdo v EU plača največ?

Kjer šolski izlet stane toliko kot mesečna plača

September se za nemške družine prelevi v pravo finančno nočno moro. Po podatkih platforme za primerjavo cen Idealo povprečni letni strošek šolanja enega otroka znaša že skoraj 3.600 evrov, kar je 4 % več kot lani in precej nad splošno stopnjo inflacije.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

• Medtem ko šolska kosila predstavljajo znaten, a predvidljiv strošek (v Berlinu so brezplačna, v Münchnu pa lahko stanejo tudi 5,5 evra na dan), je prava finančna bomba skrita drugje:

Šolski izleti

To so večdnevne ekskurzije, ki naj bi otrokom širile obzorja. Staršem pa praznijo bančne račune. V povprečju nemška družina za šolske izlete letno odšteje neverjetnih 2.000 evrov. Ta znesek je za mnoge primerljiv z neto mesečno plačo in postavlja starše pred nemogočo izbiro: prihraniti pri nujnih življenjskih stroških ali otroku odrekati izkušnjo, o kateri bodo govorili vsi sošolci.

• Problem je postal tako pereč, da so nekatere zvezne dežele že uvedle omejitve, koliko denarja smejo šole porabiti za te dejavnosti.

Združeno kraljestvo

“Inflacija malice” in breme šolskih uniform

Na drugi strani Rokavskega preliva situacija ni nič bolj rožnata. V Veliki Britaniji, ki sicer ni več del EU, so se stroški šolanja v zadnjih dveh letih povečali za osupljivih 30 %, kažejo raziskave Univerze Loughborough.

• Za osnovnošolca starši letno odštejejo več kot 2.600 evrov.

Največji krivec? Hvaležna malica.

Raziskovalci to imenujejo “največji stroškovni pritisk”, saj samo kosila in prigrizki, ki jih otroci prinesejo od doma, družino letno stanejo skoraj 1.000 evrov.

K temu je treba prišteti še eno britansko specifiko – obvezne šolske uniforme. Čeprav so se stroški zanje v zadnjem času nekoliko znižali, ostajajo ogromno breme, še posebej za družine z več otroki, kjer se strošek množi.

Italija

Letni ritual frustracij z učbeniki

Italijanske družine se vsako leto soočajo z istim problemom: učbeniki.

• Po podatkih združenja potrošnikov Codacons starši za šolske potrebščine in knjige za osnovnošolca odštejejo skoraj 600 evrov, za srednješolca pa ta znesek poskoči na več kot 1.200 evrov.

Največji delež, pogosto tudi do 70 %, odpade na učbenike. Združenja potrošnikov opozarjajo na sporno prakso založnikov, ki vsako leto izdajo “nove” izdaje. Te se od prejšnjih razlikujejo le v nekaj manjših podrobnostih. S tem starše prisilijo v nakup novih, dragih knjig in onemogočijo cenejši nakup rabljenih ali prenos med sorojenci.

• Skupni strošek za učbenike v osmih letih šolanja lahko po izračunih združenja ADOC preseže vrtoglavih 2.500 evrov na otroka.

Francija

Svetilnik upanja s sistemom, ki deluje

A ni povsod tako črno. Francija dokazuje, da je mogoče breme staršev znatno zmanjšati. Kot edino večje evropsko gospodarstvo beleži rahel padec stroškov, ki v povprečju znašajo le 211 evrov. Kako jim to uspeva?

Ključna sta dva dejavnika.

• Prvič, Francozi za učbenike ne porabijo skoraj ničesar. Šole imajo vzpostavljen učinkovit sistem izposoje, kjer si učenci knjige vsako leto podajajo. Ta sistem pogosto upravljajo kar združenja staršev.

• Drugič, država družinam z nižjimi dohodki pomaga z letnim dodatkom za šolske potrebščine v višini približno 450 evrov za vsakega otroka, starega od 6 do 18 let. Francoski model tako deluje kot dokaz, da premišljena socialna politika lahko naredi ogromno razliko.

Španija in preostala Evropa

Podobne težave, različni zneski

• Tudi v Španiji levji delež stroškov predstavljajo učbeniki – od skupno 500 evrov jih kar 360 odpade na knjige.

• Na Portugalskem tretjina družin porabi do 150 evrov,

• Na Madžarskem pa se je breme povzpelo na 100 do 150 evrov na družino. Vzorec je povsod podoben: stroški rastejo, država pa pogosto ne stori dovolj, da bi zaščitila družinske proračune pred tem, kar mnogi imenujejo “tihi davek na starševstvo“.

Je v Sloveniji kaj drugače?