Stroški zapuščinskega postopka: to vas lahko drago stane

Stroški zapuščinskega postopka marsikaterega dediča presenetijo, saj zapuščinska obravnava ni vedno brezplačna. Višina sodne takse je odvisna predvsem od čiste vrednosti podedovanega premoženja, končni račun pa lahko povečajo še cenitev nepremičnine, pomoč odvetnika, pritožba ali spor med dediči. Preverite, koliko lahko postopek okvirno stane in kdo mora stroške plačati.

Stroški zapuščinskega postopka niso enaki pri vseh dedovanjih. Nekdo, ki podeduje manjši denarni znesek, bo praviloma plačal nižjo sodno takso kot dedič, ki podeduje stanovanje, hišo, zemljišča, prihranke in drugo premoženje večje vrednosti. Pomembno je tudi, ali se dediči o dedovanju in razdelitvi premoženja sporazumejo ali pa se med postopkom pojavijo nesoglasja.

Osnovni strošek je sodna taksa za obravnavo zapuščine. Poleg nje lahko nastanejo stroški cenilca, odvetnika, pridobivanja dokumentacije, overjanja listin, pritožbe in morebitnega pravdnega postopka. Prav zato je težko vnaprej povedati, koliko bo posamezen zapuščinski postopek stal. Zato je pomembno, da dediči pravočasno preverijo, kaj vse vključujejo stroški zapuščinskega postopka in kateri izdatki jih lahko doletijo.

Kaj vključujejo stroški zapuščinskega postopka?

Med najpogostejše stroške sodijo:

• sodna taksa za postopek, ki se konča s sklepom o dedovanju,
• strošek cenitve nepremičnine ali drugega premoženja,
• odvetniški stroški,
• stroški pridobivanja oziroma urejanja listin,
• sodna taksa za pritožbo,
• stroški morebitnega pravdnega postopka,
• potni in drugi lastni stroški udeležencev.

Pri običajnem in nespornem dedovanju je glavni strošek praviloma sodna taksa. Če se dediči začnejo prepirati o veljavnosti oporoke, obsegu zapuščine, lastništvu nepremičnine ali velikosti dednih deležev, pa lahko stroški zapuščinskega postopka hitro narastejo. Stroški zapuščinskega postopka so najnižji takrat, ko med dediči ni sporov in dodatnega dokazovanja.

Preden izberete zobozdravnika, preverite to – razlike v cenah so lahko ogromne

Večina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odločijo se prehitro in šele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev plačali bistveno manj. Razlike v cenah so namreč pogost

Kako se izračuna sodna taksa?

Sodna taksa se ne izračuna glede na število dedičev ali trajanje obravnave, ampak predvsem glede na čisto vrednost zapuščine. Zakon določa, da se v zapuščinskem postopku taksa plača od čiste vrednosti zapuščine. Pri dodatnem sklepu o dedovanju pa se taksa odmeri od vrednosti pozneje odkritega premoženja.

Čista vrednost zapuščine je vrednost premoženja, ki spada v zapuščino, zmanjšana za dolgove in bremena, ki se pri ugotavljanju zapuščine lahko upoštevajo. Če je na primer nepremičnina vredna 150.000 evrov, pokojni pa je imel še neodplačan dolg, to lahko vpliva na vrednost, od katere se odmeri taksa.

Sodišče vrednost ugotavlja po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Kadar vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti, lahko sodišče odredi cenitev izvedenca, ki jo plačajo dediči. Upošteva se vrednost, ki jo ima premoženje ob cenitvi.

Za postopek, ki se konča s sklepom o dedovanju, se uporablja tarifni količnik 1,5. Osnovna taksa se določi po lestvici iz 17. člena Zakona o sodnih taksah, nato pa se pomnoži s količnikom 1,5.

Informativni izračuni sodne takse

Ker so stroški zapuščinskega postopka povezani z vrednostjo zapuščine, lahko že razlika v ocenjeni vrednosti nepremičnine vpliva na višino sodne takse. Spodnji izračuni prikazujejo okvirno sodno takso pri različnih čistih vrednostih zapuščine:

Izračuni so informativni in temeljijo na zakonski lestvici ter količniku 1,5. Končno vrednost zapuščine in višino takse določi sodišče. Zaradi sistema, po katerem se taksa zvišuje za vsak začeti dodatni vrednostni razred, lahko že manjše povečanje ocenjene vrednosti pomeni nekoliko višjo takso.

Primer zapuščine v vrednosti 100.000 evrov

Pokojni je zapustil stanovanje in nekaj denarnih prihrankov. Čista vrednost vsega premoženja je ocenjena na 100.000 evrov. Okvirna sodna taksa za zapuščinski postopek znaša 684 evrov.

Če sta dediča dva in vsak podeduje polovico zapuščine, praviloma vsak nosi sorazmeren del takse glede na vrednost podedovanega premoženja. Če eden podeduje tri četrtine premoženja, drugi pa eno četrtino, se lahko v takšnem razmerju razdeli tudi taksna obveznost.

Smo v dobi GEO optimizacije. Je vaša spletna stran pripravljena?

Dolga leta je veljalo preprosto pravilo: kakovostna izdelava spletne strani in dobra SEO optimizacija sta bili ključni za visoko uvrstitev med rezultati iskanja v Googlu. To je še vedno pomembno, ve

Kdo plača stroške zapuščinskega postopka?

V zapuščinskem postopku dediči sodno takso plačajo v sorazmerju s podedovanim premoženjem. To pomeni, da dedič, ki podeduje večji delež zapuščine, praviloma plača tudi večji delež sodne takse.

Pri drugih stroških velja pravilo, da vsak udeleženec nosi stroške, ki jih je imel med postopkom ali zaradi postopka. Če nastanejo skupni stroški, sodišče določi, v kakšnem razmerju jih morajo udeleženci poravnati. Če nekdo drugim povzroči stroške z očitno nepoštenim ravnanjem, mu lahko sodišče naloži njihovo povračilo.

To je pomembno predvsem pri sporih med dediči. Če en dedič najame odvetnika, običajno sam krije njegove storitve. Ne more avtomatično pričakovati, da bodo njegov račun plačali drugi dediči. Če je dedičev več, se stroški zapuščinskega postopka praviloma porazdelijo glede na vrednost premoženja, ki ga posamezni dedič podeduje.

Kdaj lahko stroški hitro narastejo?

Največje povečanje stroškov običajno povzročijo nesoglasja. Stroški zapuščinskega postopka so lahko bistveno višji, kadar:

• dediči navajajo zelo različne vrednosti nepremičnine,
• je potrebna cenitev sodnega izvedenca,
• obstaja spor glede veljavnosti oporoke,
• nekdo trdi, da določeno premoženje ne spada v zapuščino,
• dedič uveljavlja nujni delež,
• se pojavi spor glede daril, ki jih je pokojni razdelil za časa življenja,
• eden od dedičev vloži pritožbo,
• je treba vprašanje lastništva ali dedne pravice rešiti v ločenem pravdnem postopku.

Odvetnik v običajnem zapuščinskem postopku praviloma ni nujen. Njegova pomoč pa je lahko smiselna, kadar je zapuščina vredna veliko, ko so v njej podjetje, dolgovi ali premoženje v tujini oziroma kadar med dediči ni dogovora.

Koliko stane pritožba?

Sodna taksa za pritožbeni postopek v zapuščinski zadevi znaša 20 evrov. Če se postopek konča z umikom pritožbe ali s sodno poravnavo pred izdajo odločbe, se taksa zniža na 10 evrov.

Sama sodna taksa za pritožbo torej ni visoka. Večji strošek lahko predstavljata priprava pritožbe in zastopanje odvetnika. Poleg tega se lahko zaradi pritožbe celoten postopek podaljša. Stroški zapuščinskega postopka lahko zaradi cenitve, odvetnika in pravdnega postopka narastejo za več sto ali celo več tisoč evrov.

Ali se delitev zapuščine dodatno plača?

Kadar se dediči sporazumejo, kdo bo podedoval posamezno nepremičnino, vozilo, prihranke ali drugo premoženje, lahko svoj dedni dogovor predlagajo sodišču.

Če je sporazum o delitvi zapuščine vključen v sklep o dedovanju, se posebna sodna taksa za delitev ne plača. Sporazum med dediči je zato pogosto najhitrejša in najcenejša rešitev.

Če dediči dogovora ne dosežejo in morajo kasneje sprožiti nov postopek za delitev solastnine, pa lahko nastanejo dodatne sodne takse, stroški cenitev in odvetniški stroški.

Kaj se zgodi, če se pozneje odkrije novo premoženje?

Če se po pravnomočnem sklepu o dedovanju odkrije bančni račun, nepremičnina, vrednostni papirji ali drugo premoženje pokojnega, sodišče izda dodatni sklep o dedovanju.

Taksa se v tem primeru odmeri od vrednosti pozneje odkritega premoženja, ne ponovno od celotne prvotne zapuščine. Taksna obveznost praviloma nastane ob vročitvi dodatnega sklepa dedičem, kadar sodišče ne opravi nove obravnave.

Ali je mogoče zaprositi za oprostitev plačila?

Dedič, ki bi zaradi plačila sodne takse ostal brez sredstev za svoje preživljanje ali preživljanje družine, lahko sodišču predlaga popolno ali delno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo.

Sodišče pri odločanju upošteva materialni položaj stranke, njene družinske člane, vrednost postopka in druge pomembne okoliščine. Obročno plačevanje ali odlog lahko praviloma traja do 24 mesecev, v izjemnih okoliščinah pa tudi dlje. O tem sodišče ne odloči samodejno, ampak mora dedič vložiti ustrezen predlog.

Sodna taksa ni enako kot davek na dediščino

Dediči pogosto zamenjujejo sodno takso in davek na dediščino. Gre za dve različni obveznosti. Sodna taksa je povezana z zapuščinskim postopkom pred sodiščem, davek pa z vrednostjo podedovanega premoženja in sorodstvenim razmerjem med pokojnim in dedičem.

Otrok, posvojenec, zakonec oziroma zunajzakonski partner pokojnika je oproščen davka na dediščino. To pa ne pomeni, da je avtomatično oproščen tudi sodne takse za zapuščinski postopek. Dediču davčne napovedi za dediščino ni treba vložiti, saj FURS davek odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki ga prejme od sodišča.

Posebna previdnost pri dolgovih pokojnika

Pri ocenjevanju, koliko bo dedovanje v resnici stalo, ni dovolj pogledati le sodne takse. Dediči morajo pred sprejemom dediščine preveriti tudi morebitne kredite, neplačane račune, davčne obveznosti, izvršbe, poroštva in druge dolgove pokojnika. Dedič za zapustnikove dolgove odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da dolgovi ne morejo neomejeno preseči vrednosti dediščine, vendar lahko dedič za njihovo plačilo odgovarja tudi s svojim premoženjem, dokler ni dosežena vrednost njegovega dednega deleža.

Če je dedičev več, so za zapustnikove dolgove odgovorni nerazdelno, vsak največ do višine vrednosti svojega podedovanega deleža. Upnik lahko zato plačilo zahteva tudi od posameznega dediča, medtem ko morajo dediči med seboj pozneje urediti, kolikšen del bremena pripada vsakemu. Prav zaradi tega je pomembno, da se čim bolj natančno ugotovita obseg zapuščine in njena dejanska vrednost.

Dedič, ki oceni, da je v zapuščini več dolgov kot premoženja, se lahko dediščini odpove. Izjavo o odpovedi mora praviloma podati najpozneje do konca postopka na prvi stopnji, preden sodišče izda sklep o dedovanju. Dedič, ki se dediščini veljavno odpove, za zapustnikove dolgove ne odgovarja. Pred odpovedjo je treba preveriti tudi posledice za potomce, saj lahko odpoved v določenih primerih učinkuje tudi nanje.

Kaj prinesti na zapuščinsko obravnavo?

Dediči lahko postopek pospešijo in zmanjšajo možnost dodatnih stroškov, če pravočasno pripravijo podatke o bančnih računih, nepremičninah, vozilih, vrednostnih papirjih, zavarovanjih, terjatvah in dolgovih pokojnika. Koristna so tudi dokazila o pogrebnih stroških, kreditnih pogodbah, hipotekah in drugih obveznostih.

Če med dediči ni spora, naj se pred obravnavo poskusijo dogovoriti o vrednosti premoženja in njegovi delitvi. Jasni podatki ter sporazum lahko zmanjšajo potrebo po cenilcu, dodatnih narokih in odvetniškem zastopanju. Najdražji zapuščinski postopki namreč pogosto niso tisti z najvišjo sodno takso, temveč postopki, v katerih se dediči več let prepirajo o premoženju, oporoki ali dolgovih.

Kako lahko dediči zmanjšajo stroške?

Največ lahko prihranijo tako, da pred obravnavo zberejo podatke o vsem premoženju in dolgovih pokojnega ter se poskušajo dogovoriti o realni vrednosti in razdelitvi zapuščine.

Pomaga tudi, da sodišču pravočasno posredujejo pogodbe, zemljiškoknjižne podatke, bančne podatke in dokazila o dolgovih. Nepopolni podatki, spori in večkratno dopolnjevanje postopka lahko povzročijo zamude in dodatne stroške. Stroški zapuščinskega postopka bodo praviloma nižji, če dediči pred obravnavo zberejo vsa dokazila in se sporazumejo o delitvi premoženja.

Stroški zapuščinskega postopka so pri mirnem in preglednem dedovanju običajno predvidljivi. Največja finančna nevarnost niso nujno sodne takse, temveč dolgotrajni spori, cenitve in ločeni sodni postopki. Dediči naj zato še pred zapuščinsko obravnavo preverijo vrednost premoženja, morebitne dolgove in možnosti za sporazumno delitev.

Pripravil: I.M.

Vir: nasodiscu.si, Facebook, FURS