Super El Niño drvi proti rekordu: Prvi izračuni za jesen in zimo sprožajo veliko pozornosti
Po vročinskem valu se vremenska zgodba še zdaleč ne bo umirila. V Tihem oceanu se hitro krepi Super El Niño, ki bi lahko postal eden najmočnejših v zgodovini meritev, njegove posledice pa bomo posredno občutili tudi v Evropi.
V Tihem oceanu se prebuja vremenski velikan
Medtem ko se Slovenija spopada z vročino, se tisoče kilometrov stran dogaja proces, ki lahko v prihodnjih mesecih spremeni vremenske vzorce po vsem svetu. El Niño leta 2026 se krepi hitreje, kot so sprva pričakovali nekateri dolgoročni modeli.
V osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana se širi ogromno območje nadpovprečno tople vode. Temperatura morja je ponekod že od tri do štiri stopinje Celzija višja od običajne, še več toplote pa se skriva pod površjem.
Tam se proti vzhodu pomika močan Kelvinov val, katerega temperaturna odstopanja naj bi presegala sedem stopinj Celzija. Ko bo ta topla voda dosegla površje, lahko El Niño dobi nov zagon. Prav zato nekateri modeli nakazujejo, da bi se dogodek lahko razvil v izjemno močan Super El Niño.
Po vročinskem valu lahko udarijo silovite nevihte
Ko bo sedanji vročinski val popustil, osvežitev verjetno ne bo prišla povsem mirno. Nad močno segretimi tlemi bo veliko energije, prihod hladnejšega zraka pa lahko sproži močne nevihte, nalive, sunke vetra in lokalno točo.
Vendar nekaj hladnejših dni še ne bo pomenilo konca poletja. Ozračje in morje bosta ostala segreta, zato so tudi avgusta in v začetku septembra možne nove vroče epizode.
El Niño ne določa vremena v Sloveniji iz dneva v dan. Vpliva pa na globalno kroženje zraka, spreminja območja visokega in nizkega zračnega tlaka ter premika močne zračne tokove. Posledice se nato kot nekakšen domino učinek širijo tudi proti Evropi.
El Niño lahko podaljša občutek poletja
Prve sezonske napovedi nakazujejo, da bi bila lahko jesen 2026 v večjem delu Evrope toplejša od dolgoletnega povprečja. Za Slovenijo bi to lahko pomenilo topel september, poznejši prihod prvega izrazitejšega mraza in več dni, ko bodo temperature spominjale na podaljšano poletje.
Toda topla jesen ne pomeni nujno suhe in prijetne jeseni. Toplo Sredozemsko morje lahko vremenskim sistemom ponudi veliko vlage. Ko se bo nad severnim Sredozemljem ali severno Italijo oblikovalo območje nizkega tlaka, se lahko nad Slovenijo sprožijo dolgotrajni nalivi.
Prav kombinacija toplega morja, vlažnega zraka in hladnejših prodorov z Atlantika lahko jeseni poveča nevarnost neurij, hudourniških poplav in hitrih vremenskih preobratov.
Bo Super El Niño prinesel zeleno zimo?
Največ vprašanj se odpira pri zimi 2026/2027. Močan El Niño pogosto podpira območje visokega zračnega tlaka nad južnim in osrednjim delom Evrope. Če se bo takšen vzorec res vzpostavil, lahko pričakujemo več milih obdobij, manj dolgotrajnega snega po nižinah in pogostejše padavine v obliki dežja.
To še ne pomeni, da snega ne bo. Ob primernem prodoru hladnega zraka lahko sneg doseže tudi nižine, vendar bi se lahko zaradi hitrih otoplitev tam obdržal le kratek čas. Precej bolj zimske razmere bodo verjetne v gorah.
Polarni vrtinec lahko vse postavi na glavo
Super El Niño lahko vpliva tudi na polarni vrtinec – mogočen zračni tok, ki pozimi zadržuje najhladnejši zrak nad severnim polom. Močan El Niño povečuje možnost njegove oslabitve ali večje motnje sredi zime.
Če bi se polarni vrtinec razcepil ali močno oslabel, bi lahko hladen arktični zrak prodrl globoko proti Evropi. Tako bi lahko po več tednih nenavadno milega vremena sledil nenaden temperaturni padec, pozeba ali obilnejše sneženje.
Pred nami zato verjetno ni klasična, enakomerno mrzla zima. Bolj verjetna je zima velikih nasprotij: dolga mila obdobja, obilnejše padavine in nato nenadni udari mraza. Super El Niño bo v prihodnjih mesecih eden najpomembnejših igralcev na vremenskem zemljevidu – in njegova moč bo odločala, kako burna bo pot od vročinskega vala do zime.
Pripravil: I.M.
Vir: Severe Weather Europe
