Tamara Vonta na FB ogorčena: 44 glasov proti denarju za šolo za otroke s posebnimi potrebami; preverili smo, kako so glasovali lani Lisec, Vonta, Avšič Bogovič in Žnidaršič
Gradnja nove Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem je znova zanetila politični spor. Preverili smo, kaj bodo v Krškem zgradili, zakaj je investicija potrebna, koliko bo stala in kakšno je ozadje političnih nesoglasij.
KRŠKO – Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta se je na družbenem omrežju Facebook ostro odzvala na zavrnitev amandmaja, s katerim bi zagotovili dodatna državna sredstva za gradnjo Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem. Po njenih navedbah je proti amandmaju glasovalo 44 poslancev.
»44 glasov PROTI amandmaju, ki bi dal denar za izgradnjo šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem! Iz koalicije, ki jim je mar za otroke. Raje za orožje!« je zapisala Vonta.
Kritična je bila tudi do nekaterih posavskih poslancev in lokalnih medijev, ki so se pred letom dni odzivali na podobno zavrnitev dodatnega financiranja šole.
Poimenske sestave aktualnega glasovanja in višine predlaganih dodatnih sredstev za zdaj nismo mogli neodvisno potrditi. Prav tako očitek o namenjanju denarja za orožje ostaja politična ocena poslanke.
Kakšno šolo gradijo v Krškem?
Ne gre za običajno osnovno šolo, temveč za ustanovo, namenjeno izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojene programe, ustrezno infrastrukturo in strokovno podporo.
Obstoječa šola na Cesti 4. julija 33 na Vidmu se že več let spopada s prostorsko stisko. Število učencev in zaposlenih se povečuje, širitev na sedanji lokaciji pa ni mogoča. Zaradi pomanjkanja prostora morajo pouk izvajati tudi na ločenih lokacijah.

Nova šola bo zrasla v starem mestnem jedru Krškega, na območju nekdanjih delavnic srednje tehnične šole. Predvideni so sodobni šolski prostori, učilnice, knjižnica, jedilnica, telovadnica in večnamenski prostori. Šola bo lahko sprejela do 150 učencev.
Kar 40 odstotkov učencev iz drugih občin
Po podatkih, predstavljenih septembra 2025, je šolo obiskovalo približno 140 učencev, od tega okoli 60 odstotkov iz Mestne občine Krško, preostali pa so prihajali iz drugih občin.
Gre torej za ustanovo, katere pomen presega občinske meje, medtem ko največje finančno breme investicije nosi Mestna občina Krško.
Skoraj 16 milijonov evrov za gradbena dela
Mestna občina Krško je septembra 2025 pridobila gradbeno dovoljenje, 7. maja 2026 pa sta župan Janez Kerin in predsednik uprave družbe Kostak Sergej Murgelj podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del.
Ključni finančni podatki projekta:
- Skupna ocenjena vrednost projekta: 19.038.777,53 evra.
- Vrednost pogodbenih gradbenih del: 15.898.238,18 evra z DDV.
- Državno sofinanciranje prek razpisa ministrstva za vzgojo in izobraževanje: 3,34 milijona evrov.
- Julija 2026 odobrena evropska sredstva: 231.601,18 evra.
- Predvideni zaključek gradnje: 30. julij 2028.
Investicija poleg šole vključuje tudi rekonstrukcijo Bohoričeve ulice, ureditev dostopov, komunalne infrastrukture in Novega trga.
Politične vloge so se v letu dni obrnile
Zgodba ima zanimivo politično predzgodbo. Novembra 2025 je dodatna sredstva za gradnjo krške šole z amandmajema predlagal poslanec SDS Tomaž Lisec. Predlagal je 3,8 milijona evrov za leto 2026 in 4,5 milijona evrov za leto 2027. Oba amandmaja sta bila zavrnjena. Prvi s 47 glasovi proti in 31 glasovi za, drugi pa z 48 glasovi proti in 30 glasovi za. Kot je takrat poročal Dolenjski list, so proti glasovali tudi posavski poslanci Gibanja Svoboda Tamara Vonta, Nataša Avšič Bogovič in Jernej Žnidaršič.
Vonta je tedaj svoje glasovanje utemeljevala s sistemom financiranja šolske infrastrukture prek javnih razpisov in poudarjala, da je krška občina na razpisu že prejela najvišji možni znesek sofinanciranja. Lisec je nasprotno zagovarjal možnost dodatnega državnega financiranja prek proračunskih amandmajev. Leto pozneje Vonta očita nasprotni politični strani zavrnitev dodatnih sredstev za isto šolo in opozarja na dvojna merila.
Šolo potrebujejo
Razpoložljivi podatki kažejo, da je potreba po novih šolskih prostorih dobro utemeljena. Obstoječa stavba ne omogoča širitve, število učencev se povečuje, pouk poteka na več lokacijah, šolo pa obiskujejo tudi otroci iz drugih občin.

Gre za dolgoletni infrastrukturni problem, ki ga je občina podedovala iz prejšnjih mandatov. Projekt ima gradbeno dovoljenje, potrjeno investicijsko dokumentacijo, izbranega izvajalca ter odobrena državna in evropska sredstva.
Ločeno vprašanje je, ali je glede na obseg investicije njena cena optimalna in kolikšen delež stroškov bi morala prevzeti država.
Šolo medtem že gradijo
Kljub političnim nesoglasjem gradnja ni več zgolj načrt na papirju. Poleti so potekala rušitvena dela, septembra se je začelo temeljenje objekta, konec oktobra pa je občina poročala tudi o številnih arheoloških odkritjih na območju gradbišča. Krško+1
Tudi Vonta napoveduje nadaljnji boj za financiranje projekta.
»Šola bo, kot je načrtovano, zanjo se bomo borili v občinskem svetu in v parlamentu!« je sklenila svoj zapis.
Zavrnitev dodatnega financiranja sama po sebi ne pomeni ustavitve gradnje. Osrednje vprašanje ostaja, koliko finančnega bremena bo morala prevzeti krška občina in koliko bo k investiciji prispevala država.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook