To je gospod, ki naj bi pral denar s pomočjo loterijskih srečk. Tu so podrobnosti
Didier Reynders in loterijske srečke: Način za pranje denarja ali mojstrska prevara stoletja?
BRUSELJ – Didier Reynders, nekdanji evropski komisar za pravosodje in eden od vplivnejših obrazov evropske politike, je zdaj v središču škandala, ki bi lahko omajal zaupanje v celotno Evropsko unijo. Obtožbe, da je desetletje pral denar prek nakupov loterijskih srečk, so kot eksplozivna mešanica ironije in farse, ki postavljajo pod vprašaj vse tisto, kar je sam zagovarjal – vladavino prava, transparentnost in poštenje.
Loterijske srečke: Simbol upanja ali orodje korupcije?
Loterije. Tisti drobni košček papirja, ki ljudem daje upanje na boljše življenje, a za Reyndersa naj bi bil veliko več – ključ do sistema pranja denarja. Po navedbah belgijskih medijev FTM.eu naj bi Reynders kupoval zmagovalne loterijske srečke od njihovih prvotnih lastnikov, izplačeval jim “čisto” gotovino, nato pa kot “zmagovalec” zakonito vknjižil nagrado. Sistem, ki bi lahko bil izjemno bizaren, če ne bi bil tako preprost – in nevarno učinkovit.
Didier Reynders, donedavni evropski komisar za pravosodje in ključni zaveznik @VeraJourova v boju proti prejšnji vladi @JJansaSDS, @elonmusk in @X, je pod drobnogledom preiskave zaradi pranja denarja. Sumijo ga, da je desetletje pral denar prek nakupov loterijskih srečk.… pic.twitter.com/opkgnISDKs
— Peter Šuhel (@PeterSuhel) December 4, 2024
Kako to deluje? Denimo, da nekdo s sumljivim denarjem poišče posrednika, ki odkupi zmagovalno srečko. Pravi zmagovalec dobi nekaj manj od celotne nagrade, vendar brez vprašanj. Denar se nato “očisti” in je pripravljen za uporabo – vse to brez ene same formalne preiskave. Prebrisano, kajne? Toda ali gre res za genialnost ali le za naivnost sistema, ki ne preverja ozadja takšnih transakcij?
Reyndersov ugled in padanje v globino?
Didier Reynders, ki je v času svoje politične kariere izpeljal na desetine reform in bil eden glasnejših zagovornikov pravosodja v Evropski uniji, se je zdaj znašel v situaciji, ki bi jo lahko opisali kot učinek bumeranga. Zagovarjal je vladavino prava, zdaj pa je prav on tisti, ki naj bi jo izigraval. Če se spomnite, je bil eden izmed tistih evropskih komisarjev, ki so glasno opozarjali na “težave” z vladavino prava v državah, kot so Madžarska, Poljska in celo Slovenija.
Njegove tesne povezave s podpredsednico Evropske komisije Věro Jourová, ki je znana po ostrih kritikah določenih evropskih vlad, dodatno otežujejo njegov položaj. Zdaj se postavlja vprašanje: ali je bil Reynders resnično zgled evropskih vrednot, ali pa so bile njegove kritike politično motivirane?
Slovenija in evropski standardi: Dvojna merila?
Slovenci, vajeni očitkov iz Bruslja, bi lahko v tem škandalu našli nekaj zadoščenja – vsaj na videz. Reynders je v času svojega mandata večkrat posredno ali neposredno komentiral politične razmere v Sloveniji, pri čemer ni skoparil s kritikami. Čeprav so ga mnogi videli kot moralnega razsodnika, pa zdaj njegovi lastni domnevni grehi postavljajo pod vprašaj njegov kredibilen nastop.
Politični analitik dr. Matej Novak je za Delo izpostavil: “Dvojna merila so bila v preteklosti pogosto očitana evropskim institucijam, ta primer pa jih potrjuje. Kako lahko EU pridiga o pravosodju, ko pa so lastni komisarji predmet kriminalnih preiskav?” Po mnenju Novaka bi moral ta primer spodbuditi Slovenijo, da bolj samozavestno zagovarja svoje stališče v odnosu do EU.
Zakaj ravno loterijske srečke?
Če se za trenutek ustavimo in razmislimo, zakaj bi nekdo izbral ravno loterijske srečke kot način za pranje denarja, odgovor ni težko najti. Loterije so po svoji naravi decentralizirane, nepričakovane in – kar je najpomembneje – ljudem dajejo vtis nedolžnosti. Kdo bi sploh pomislil, da bi ta simbol čiste sreče lahko postal orodje za pranje denarja? Prav ta psihološki vidik je verjetno eden od razlogov, zakaj so srečke tako privlačne za tovrstne sheme.
Poleg tega pa loterijske organizacije praviloma ne preverjajo, kdo je resnični kupec srečke ali kako je bila kupljena. Pomanjkanje nadzora je tisto, kar omogoča, da se takšne sheme odvijajo tiho in skoraj neopazno – dokler seveda ne pridejo v roke preiskovalcem.
Kaj sledi?
Reynders je vse obtožbe zavrnil in jih označil za “lov na čarovnice”, a belgijski preiskovalci očitno mislijo drugače. Za zdaj še ni jasno, koliko dokazov imajo v rokah, a preiskava se nadaljuje. Če bodo obtožbe potrjene, bo to eden največjih škandalov v zgodovini Evropske unije – in opomnik, da tudi tisti na vrhu niso imuni na skušnjave.
Evropska komisija se je odzvala z molkom, kar le še povečuje napetost. Po nekaterih poročilih Politico naj bi notranji krogi že razpravljali o možnih sankcijah in vplivu tega primera na ugled EU.
Reyndersov primer je le vrh ledene gore, ki razkriva širše težave v evropskih institucijah. Loterijske srečke, simbol upanja in sreče, so zdaj postale simbol moralnega padca enega najvišjih evropskih politikov. Ali bo ta primer pripeljal do resničnih reform ali pa bo hitro pometen pod preprogo – to je vprašanje, ki ga mora odgovoriti celotna Evropska unija.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
