Toliko smrtnih žrtev so terjale ceste v letu 2024, javila se je direktorica Agencije za varnost prometa
LJUBLJANA, 23. DECEMBER 2024 – Slovenske ceste so letos dosegle prelomnico: 70 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah do 22. decembra, kar je najmanj v zgodovini. Čeprav je to številka, ki bi v idealnem svetu morala biti ničelna, se ta podatek za letošnje leto kljub temu bere kot pomemben korak naprej. Slovenija je dokazala, da lahko z usklajenimi prizadevanji vseh deležnikov – od prometnih strokovnjakov do voznikov in pešcev – naredimo naše ceste varnejše.
Ali smo na pravi poti – ali zgolj srečni?
Na prvi pogled se številke zdijo optimistične. Manj smrtnih žrtev kot lani (78), precej manj kot predlani (83) in daleč od šokantnih 242 umrlih v letu 1994, ko je prometna varnost še tavala v temi. Vendar, zakaj so številke padle ravno letos? Bi lahko razlog bil v izboljšanih cestnih razmerah, vse večjem številu vozil z naprednimi varnostnimi sistemi, ali pa – in to je manj očarljiva hipoteza – zgolj sreči?
Pomislimo na leto brez smrtnih žrtev – enajst tednov, ko ni nihče izgubil življenja na cestah. Mar ni fascinantno, kako se zgodi, da celotna država zadiha v ritmu, ki ni prekinjen s tragedijami? A hkrati – kdo je lahko zares zadovoljen, ko je bilo v istem obdobju 874 ljudi hudo poškodovanih? To je skoraj 50 več kot lani, kar pomeni, da na tem področju še vedno ne moremo govoriti o zmagi, ampak le o majhnem premiku v pravo smer.
Kaj pravi stroka?
„Na ta dosežek smo lahko ponosni. Letošnje leto je prineslo enajst tednov brez smrtnih prometnih nesreč, kar kaže na napredek,“ je povedala mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa. Dodala je tudi, da je bilo letos najdaljše obdobje brez smrtnih nesreč kar 28 zaporednih dni – med 16. marcem in 12. aprilom. Poroča Agencija za varnost prometa.
Vendar pa, čeprav zveni impresivno, ostaja vprašanje: zakaj takšna izboljšava ravno v teh tednih? So vozniki spomladi bolj previdni, manj obremenjeni? Ali gre morda za naključje, ki ga težko ponovimo?
Odgovornost – kolektivna, a tudi individualna
Čeprav so ceste morda boljše, avtomobili pametnejši in zakonodaja strožja, na koncu vse stoji in pade na odločitvah posameznika. Pogled v telefon, ko zazvoni sporočilo, trenutek nepazljivosti pri prehodu za pešce – mar ni vedno znova človeški faktor tisti, ki naredi razliko med življenjem in smrtjo? Lahko se še tako trudimo, a dokler bo hitrost na avtocestah zgolj „priporočena“, in ne „obvezujoča“, bomo vedno hodili po tanki črti med varnostjo in katastrofo.
Kako Slovenija stoji v primerjavi z drugimi državami?
Slovenija v kontekstu prometne varnosti postavlja nove mejnike, a kako se primerjamo z našimi sosedi? Če pogledamo Avstrijo, ki ima podobno infrastrukturo in geografske pogoje, je njihovo število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev nekoliko nižje kot v Sloveniji. Italija, na drugi strani, kljub strogi zakonodaji še vedno beleži višje številke, predvsem zaradi kompleksne cestne mreže in višjega števila voznikov.
Toda – ali se lahko zadovoljimo s tem, da smo boljši od nekaterih, a slabši od drugih? Mar ne bi morali stremeti k temu, da postanemo zgled celotni regiji?
Kaj lahko pričakujemo v letu 2025?
Agencija za varnost prometa je pripravila obsežen načrt za leto 2025, ki vključuje preventivne akcije, kot so „Bodi viden, bodi previden“, osredotočene na večjo varnost pešcev in kolesarjev, ter kampanje proti vožnji pod vplivom alkohola in drog. Še več – za prihodnje leto napovedujejo tudi bolj osredotočene akcije za uporabnike mikromobilnosti, kot so e-skiroji in e-kolesa, ki so letos prvič niso zabeležili smrtne žrtve.
Ali smo pripravljeni na naslednji korak?
Ko gledamo naprej, se zdi, da bo resnična zmaga dosežena šele, ko bodo vozniki, pešci in kolesarji vsi enakovredno vključeni v prometni sistem, ki temelji na spoštovanju in previdnosti. Slovenija je na dobri poti, a delo še zdaleč ni končano. Mar ni naša odgovornost, da vsakič, ko sedemo za volan ali stopimo na cesto, naredimo vse, da prispevamo k cilju Vizije nič – kjer nobena statistika več ne bo vključevala smrtnih žrtev ali hudo poškodovanih?
Vir: Agencija za varnost prometa, Policija, Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030.
Napisal: N. Z.
