• 15.69C Novo mesto
  • 23:27
  • Sob, 14.09.2019

Trdinov vrh: stolp slovenski, vojašnica hrvaška, vmes pa nezadovoljstvo!

Danes je bil dan d za mejo med Slovenijo in Hrvaško. Državi sosedi se celih 26 let o tem nista znali dogovoriti sami, zato je vmes poseglo arbitražno sodišče – in danes svojo odločitev tudi jasno in glasno sporočilo.

TRDINOV VRH – Med drugim je bilo sporno tudi ozemlje na območju Trdinovega vrha in sodišče je odločilo, da vojašnica na vrhu pripada Hrvaški, medtem ko stolp ostaja v Sloveniji. Novo določena meja namreč poteka po katastru.

V Šentjerneju niso zadovoljni

Župan Občine Šentjernej Radko Luzar je glede na prve podatke o razsodbi arbitražnega sodišča o meji na območju Trdinovega vrha povedal, da niso zadovoljni. Kazale naj bi namreč, da je komunikacijski stolp na slovenski strani, vojašnica na hrvaški, vmes pa je sam Trdinov vrh in še en stolp in ta naj bi sedaj bil na Hrvaškem.

“Da je komunikacijski stolp na naši strani, vojašnica pa na hrvaški, je bilo pričakovano, ampak vmes je še Trdinov vrh, še en stolp in ta je sporen. Ta bi moral biti pravzaprav slovenski,” je dejal župan Luzar, ki je doslej seznanjen zgolj z informacijami, ki so jih posredovali mediji, natančnih pojasnil s strani vlade pa na občini še nimajo.

Sam natančnega poteka katastrske meje na Trdinovem vrhu ne pozna, ker gre za zelo majhno območje, ki je sporno, le nekaj kvadratnih metrov, je pojasnil. Župana so danes že klicali tudi nezadovoljni občani, ki so po njegovih besedah zelo ponosni na Trdinov vrh. Trdinov vrh ali po hrvaško Sveta Gera je sicer s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih. Luzar je v današnjem odzivu dejal še, da imajo s prebivalci na hrvaški strani vseskozi dobre odnose in tudi zdaj kakšnih zapletov ne pričakuje.

Preostala sporna območja

Če smo izgubili del Trdinovega vrha, pa smo lahko veseli, da je večina Piranskega zaliva na slovenski strani. Dobili smo tudi prost izhod na odprto morje, a izgubili slavnega borca za slovensko južno mejo – Joška Jorasa. Ta je, ko je izvedel, da bo po novem Hrvat, oddirjal iz svoje hiše in se za kratek čas pogreznil v zemljo, da bi si zbistril misli.

Kot je v ustni predstavitvi sodbe v Haagu dejal predsednik sodišča Gilbert Guilaume, ki je pokazal tudi zemljevid, Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30′ 41,7” severne geografske širine in 13° 31′ 25,7” vzhodne geografske dolžine. Morska meja se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje ter kompenzira ukleščenost slovenske obale.

Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje. To je sicer območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, je določilo sodišče. Sodišče je ugotovilo, da so bile vode Piranskega zaliva do 25. junija 1991 notranje vode SFRJ, a niti slovenska policija ni imela ekskluzivne jurisdikcije v Piranskem zalivu v času bivše Jugoslavije, kot tudi hrvaška ni imela jurisdikcije do sredinske črte.

Na kopenski meji je sodišče v veliki meri sledilo razmejitvi po mejah katastrskih občin. Tako se je sodišče odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.

Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani leži vas Drage v Beli krajini. Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski meji. Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Tam meja ne sledi reki. Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec – del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče.