Trump razglasil konec vojne z Iranom, oglasil se je uradni Teheran
Ob tem je poudaril, da naj bi se Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega plina, uradno odprla takoj po podpisu dokumentov.
WASHINGTON – Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike in Iran po mesecih krvavih spopadov na pragu dogovora, ki naj bi končal vojno na Bližnjem vzhodu. Po njegovih besedah naj bi bil sporazum pripravljen do podpisa že v prihodnjih dneh, morda celo konec tedna v Evropi. V Teheranu so se na njegove izjave odzvali precej bolj previdno: iransko zunanje ministrstvo poudarja, da dogovor še ni dokončen.
Trump je v nastopu v Ovalni pisarni dejal, da je bil dosežen »velik dogovor« o končanju vojne z Iranom. Ob tem je poudaril, da naj bi se Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega plina, uradno odprla takoj po podpisu dokumentov.
»Ne vem, ali ste slišali, ampak danes smo končali vojno z Iranom,« je dejal Trump. Kot je dodal, je bistvo dogovora zaveza, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja. »To je bilo tisto, pri čemer smo vztrajali. To je bil celoten namen, 95 odstotkov vsega,« je povedal ameriški predsednik.
Po Trumpovih navedbah naj bi se o dogovoru pogovarjal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter voditelji Katarja, Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije, Bahrajna, Kuvajta in drugih držav v regiji. Napovedal je še pogovor s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Obenem je zatrdil, da so bile »končne točke« začetnega mirovnega dogovora potrjene, zaradi česar je odpovedal nove ameriške napade na Iran.
Toda iz Teherana prihajajo precej drugačni toni. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je na državni televiziji dejal, da so poročila o dokončnem dogovoru »spekulativna« in da »nič še ni finalizirano«. Potrdil je, da je večji del besedila memoranduma usklajen, vendar je Washington obtožil postavljanja pretiranih zahtev in novih pogojev v zadnjem trenutku. Iran, je poudaril, ne bo odstopil od svojih rdečih črt.
Konflikt, ki je zaznamoval regijo in svet
Gre za pomemben diplomatski preobrat v vojni, ki je v zadnjih mesecih pretresla širši Bližnji vzhod. Spopadi so se začeli konec februarja oziroma v začetku marca, ko so ZDA in Izrael sprožili obsežne napade na cilje v Iranu. Tarče so bili vojaški objekti, zračni obrambni sistemi, raketna infrastruktura, poveljniška središča in jedrski program. Konflikt se je nato razširil v širšo regijo, z iranskimi povračilnimi napadi na Izrael, ameriške baze in interese zaveznikov v Zalivu, ob tem pa je dodatno eskaliralo tudi dogajanje v Libanonu, kjer se je zaostrilo med Izraelom in Hezbolahom.
Posebno težo je imela tudi Hormuška ožina. Iran jo je v času vojne uporabljal kot vzvod pritiska, saj skozi ta prehod poteka velik del svetovne trgovine z nafto in plinom. Motnje v pomorskem prometu, napadi na plovila in grožnje z blokado so zato vplivali tudi na svetovne energetske trge in cene goriv.
Cena vojne je bila visoka. Po razpoložljivih podatkih je bilo v Iranu ubitih več tisoč ljudi, prav tako je število žrtev močno naraslo v Libanonu, ki je postal eno ključnih stranskih bojišč konflikta. Skupne ocene govorijo o najmanj okoli 7000 mrtvih v Iranu, Libanonu, zalivskih državah, Izraelu in med ameriškimi vojaki. Številke se zaradi nadaljevanja spopadov, težav pri preverjanju podatkov in različnih virov še vedno spreminjajo.
Jedrsko orožje
Trump dogovor predstavlja kot velik zunanjepolitični uspeh in dokaz, da je bil cilj ameriškega pritiska dosežen. Po njegovih besedah naj bi sporazum preprečil iransko jedrsko oborožitev in odprl pot k umiritvi razmer v regiji. Vendar iranski odziv kaže, da je pot do dejanskega podpisa še vedno negotova.
Ključno vprašanje ostaja, ali gre za resničen mirovni preboj ali predvsem za Trumpovo politično napoved pred dokončno potrditvijo dogovora. Dokler Teheran ne potrdi sporazuma in dokler ne bodo znane njegove podrobnosti, ostaja razglasitev konca vojne predvsem ameriška trditev, ne pa še potrjeno dejstvo.
Če bo dogovor res podpisan, bi lahko pomenil začetek umirjanja ene najnevarnejših kriz zadnjih let. Če pa se bodo pogajanja znova zapletla, bi lahko Trumpova napoved ostala le še ena epizoda v vojni, v kateri so diplomacija, grožnje in vojaški udarci ves čas potekali drug ob drugem.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
