“Učiti se, da bi znali delati. Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim”

21. mar. 2016, ob 10.26
Posodobljeno pred 1 letom ali več
304
770 SEK

V mesecu marcu, ki je posvečen nežnejšemu spolu, smo k pogovoru povabili go. Mirjano Jelančič, ravnateljico OŠ Sava Kladnika Sevnica, ki je v letošnjem letu dobitnica visokega priznanja v šolstvu. Gre za priznanje Blaža Kumerdeja, ki ga podeljuje Zavod za šolstvo. Priznanje podelijo za visoke dosežke pri zahtevnem delu z mladimi, za ustvarjalnost in inovativnost ter kakovostno sodelovanje v vzgoji in izobraževanju. 

Najprej iskrene čestitke vam in OŠ Sava Kladnika ob prejemu visokega priznanja.

Kako bi se na kratko opisali?

Sem Sevničanka, ponosna na kraj in na ljudi, s katerimi se srečujem in živim. Srednjo šolo sem obiskovala v Brežicah, študirala v Ljubljani. Študijsko obvezno prakso sem opravljala na OŠ Mirna. Na moj profesionalni razvoj je močno vplivala mentorica Alenka Knez, z njenimi inovativnimi rešitvami in celostnim pogledom na otroka mi je odpirala nova obzorja.  Vedno pa me je vleklo domov, v Sevnico. Tu je moja družina, tukaj sem doma. Sem četrti otrok v družini, sama pa sem mama dveh najstnikov.

Leta 2011 ste postali ravnateljica. Kako je potekal vaš prvi delovni dan na tem položaju? Se ga mogoče še spomnite? Je bilo kaj treme?

Imeli smo prvo skupno konferenco in trema ter občutek odgovornosti sta bila močno prisotna. Podpora ljudi, ki so verjeli vame in mi zaupali, je vedno dragocena, vendar tisti dan je bilo to še posebno doživetje. Spomnim se tudi, da sem prvi dan imela nenapovedano revizijo proračunskih sredstev za projekt Shema šolskega sadja, ampak bilo je vse skladno s pravili in zakonodajo.

Obiranje oljk

Katere novosti ste najprej uvedli? Kako so jih učenci in učitelji sprejeli? V mislih imam predvsem tutorstvo, Ekošolo, zdravo prehrano …

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Prva novost je bilo uvajanje novega pogleda, nove filozofije šole. Samo delovanje danes temelji na  Delorsovih stebrih. Učiti se, da bi vedeli. Učiti se, da bi znali delati. Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim. Učiti se biti. Na teh štirih temeljih danes gradimo hišo znanja in spoštovanja, kot jo rada poimenujem. Želim si, da bi se vsi učenci in zaposleni na šoli počutili varno in sprejeto.

 

Predvsem pa se zavedam, da ima vsak otrok svoja močna področja, talente ter potenciale in naloga nas odraslih je, da jih prepoznamo in jih razvijamo. Kako smo uspešni pri delu z njimi, vodimo preko različnih kazalnikov. Večkrat letno naredimo posnetek stanja (monitoring) na vzgojnem in učnem področju. Če ne vemo, da nekaj ni v redu, potem tega ne moremo izboljševati. Če sem zelo konkretna, v letu 2011 so prejeli zlato državno priznanje na tekmovanjih iz znanja štirje učenci, leta 2015 pa 16 učencev, rezultati so posledica dobrega dela mentorjev, podpore staršev in vztrajnosti učencev. Eno so kvantitavni kazalci, drugo so kvalitativni, kjer merimo zadovoljstvo zaposlenih, staršev in učencev. Konkretno, zanima nas, kako dobro se počutijo učenci v šoli in kakšna razredna klima vlada v razredu. Ob odstopanjih od pričakovanega vzdušja se subtilno uvajajo dejavnosti za izboljšanje. Žal se psihično nasilje lahko preseli na socialna omrežja in za skrite profile. Zato smo na šoli uvedli varne točke z nalepko na vratih, kjer ima vsak učenec možnost, da pride povedat, če je v stiski.

 

Novosti je res kar nekaj. Raznoliki jedilniki z zdravo, lokalno pridelano hrano, v Tednu otroka vsakega oktobra izvedemo raznolike dejavnosti in nimamo klasičnega pouka. Teden je organizacijsko zelo zahteven zalogaj, saj se odvije preko 50 različnih dejavnosti. Tukaj pomembno vlogo odigrata moja pomočnika in strokovni aktivi. Uvedli smo Modri stol, Tržnico znanja, Čajanko z bivšimi učenci,  aktivnejše se povezujemo z društvi v občini.  Kulturni, športni, tehnični in naravoslovni dnevi so bolj medpredmetno povezani, medsebojno si hospitiramo, spremljamo domače naloge, uvedli smo strokovne razprave kot aktivno obliko učenja in poučevanja, aktivnejša je vloga učencev pri organizaciji dogodkov, povezujemo se z lokalnimi kmetijami, že četrto leto vodimo elektronski dnevnik …

 

Dobri materialni pogoji so dodana vrednost zaposlenim in učencem.  Vse učilnice na razredni stopnji imajo danes interaktivno tablo in na predmetni stopnji projektorje za bolj nazoren pouk, tudi delo učencev na tabličnih računalnikih je poseben izziv. Vse tri stavbe smo energetsko obnovili, posodobili telovadnico in vesela sem, da ima Občina Sevnica posluh za naše želje. Poleg lepo prenovljene stavbe imamo pri šoli tudi košček narave – učilnico v naravi, ki daje življenju na šoli dodano vrednost.

Na vsake dve leti organiziramo Tržnico znanja, kjer se predstavi preko dvajset srednjih šol, njihovih programov ter dijaških domov z namenom, da bi bila odločitev o nadaljevanju šolanja prava.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

 

In vse kar se izkaže kot dobro, ohranjamo, kar ne, opustimo.

 

Zakaj je bilo pomembno, da ste uvedli te spremembe?

V našo šolo dnevno vstopa 654 čudes in zanje skrbi 92 zaposlenih. Šola je edina institucija, kjer otrok v času šolanja preživi dolgih devet let. Za otroka je to izjemno pomemben čas, kjer se oblikuje njegov značaj, vrednote, gradi znanje in razvijajo njegove spretnosti, veščine in kompetence. Ta močan občutek zavedanja, da imamo možnost, da naredimo najboljše kar lahko, me vodi pri mojem delu z učenci in zaposlenimi.

 

Kako spodbujate otroke, da se vključujejo še v šolske aktivnosti?

Nekje sem prebrala, da ko otrok vstopi v šolo, se število njegovih radovednih vprašanj zmanjša kar za sedemkrat. No, naši učitelji spodbujajo radovednost otrok, jih motivirajo in hkrati krepijo, da premagujejo ovire na sami učni poti. Saj veste, otrok se hrani z mlekom in s pohvalami. Na šoli imamo kulturo, da učence javno pohvalimo in takrat jih povabimo v zbornico, kjer jim za trud in delo čestitam in z njimi poklepetam. Teh pohval je vsako leto več, ne le za dobre učne dosežke, ampak tudi za opravljanje dobrih in koristnih del. Tako se gradi otrokova pozitivna samopodoba.

Delo z mladimi danes ni enostavno, tudi zaradi razkroja vrednot v družbi in na drugi strani zaradi vse bolj močnega vpliva informacijsko komunikacijske tehnologije. Biti eno uro na Facebooku je enostavno, vztrajati eno uro pri intenzivnem učenju je večji zalogaj. Za uspešno delo je potrebno usklajevati šolske obveznosti, zadolžitve doma, popoldanske aktivnosti in druženje z vrstniki. To zahteva močno organizacijsko sposobnost otrok in doslednost, da uspejo uravnotežiti vse dejavnosti in si koristno organizirati svoj čas.

Kakšen sprejem vsako leto pripravite prvošolčkom?

Prvošolčki so poseben izziv. Že pred prvim pravim prihodom v našo hišo znanja in spoštovanja, imamo z vrtcem srečanja, da se otroci počasi navajajo na novo zgradbo, nove prostore in nove obraze. Vsakega 1. septembra pa jih v našo sredino sprejmejo naši najstarejši, devetošolci. Začnemo s himno, pozdravom župana in sprejemom. Vsak prvošolec prehodi pot po klopci, kot simboličen dokaz, da je premagal prvo oviro in postal učenec naše šole. Z vsakim se rokujem in mu čestitam, da že v prvem dnevu vzpostavim z njim pristen in tesen stik. Otrok naj začuti, da je pri nas še posebno dobrodošel. Tudi tortica in predstava za učence je darilce šole za prijetno doživetje prvega šolskega dne.

 

Kaj pa z šolskim vrtom, želite poudariti pomen samooskrbe? Se današnji otroci zavedajo, kako pomembna je samooskrba in se zavedajo, da ni mogoče vsega kupiti v trgovini?

Leta 2008 smo se preko projekta Ekošola začeli povezovati z ekološkimi kmetijami v našem okolju. Prva takšna kmetija je bila kmetija Jazbec na Podvrhu.

Z učenci smo pekli piškote iz bio moke, nabirali zeliščne rastline in kuhali zeliščne čaje. Nemirni otroci so se ob stiku z živalmi neverjetno umirili in z delom na vrtu sprostili. Ob vidnih pozitivnih učinkih dela v naravi smo si želeli ustvariti vrtove v bližini šol, da bi tovrstno delo približali večjemu številu učencev. Najboljša učilnica je učilnica brez strehe, to je narava. In tako učencem tudi približamo pomen samooskrbe. V trgovini je mogoče kupiti mnogo, zdravo in ekološko hrano pa lahko pridelamo tudi sami. Le to ponujamo v šoli vsak dan v sadno-zelenjavnih kotičkih.

Katere aktualne projekte bi trenutno izpostavili na vaš šoli?

Na šoli izvajamo mednarodne, nacionalne, občinske in šolske projekte. Zelo pomembno je, da želja po nečem novem pride od zaposlenih ali otrok. Smo Ekošola in Zdrava šola, razvoj stroke pa uvajamo preko štirih projektov Zavoda RS za šolstvo. Za stabilno družbo prihodnosti je pomembna pravilna, pravočasna in dobra vzgoja, kar udejanjamo preko projekta Etike in vrednote v vzgoji in izobraževanju.

_GSF3482

Glede visokega priznanja, ki ste ga prijeli: predstavite našim bralcem nekaj praktičnih primerov, zakaj ste prejeli to priznanje? Kako delujete na šoli z učenci? Kakšni so ti inovativni pristopi?

Torej najprej smo začeli z razvijanjem bralne pismenosti. Mnoge dejavnosti za spodbujanje branja smo uvajali že prej, vendar ni bilo učinkov, kot smo jih pričakovali. Usmerili smo se na področje branja in uvedli nove bralne učne strategije, konkretno metodo VŽN, PV3P, Paukovo metodo in ostale. Delo učencev in učiteljev smo spremljali na celi šoli in v dveh letih opravili preko 60 medsebojnih hospitacij. Za razvoj besedišča vsak teden izberemo nabor neznanih besed, besednih zvez ali pregovorov in učenci ugotavljajo njihov pomen. Najboljše razlage učencev tedensko objavljamo po šolskem radiu in na šolski spletni strani pod Besedna igrarija.

Naslednja dva projekta sta povezana s formativnim spremljanjem otroka.

Potreba po novih pristopih se je pojavila ob soočanju z novimi učnimi načrti v letu 2011 in učenci, ki so klicali po drugačnem delu. Konkretno to pomeni, da učenec prevzema odgovornost za svojo učno pot in dosežke tako, da načrtuje svoje cilje, določi poti, kako bo do teh ciljev prišel, spremlja svojo učno pot, jo vrednoti sam in/ali ob pomoči kritičnega prijatelja ali učiteljice. Načrtuje nove strategije in na koncu se zave tudi uspeha, ki ga je doživel. Gre za celosten optimalen razvoj otroka, ki z odgovornostjo spremlja lasten napredek in načrtuje izboljšave na učnem in vedenjskem področju. Vsa ta učna pot se vodi v osebnih mapah učenca ali v elektronskem listovniku (EU-folio, učno okolje Mahara). Slednjega bolj uporabljajo učenci predmetne stopnje. Učenci mi povedo, da jim je takšen način zelo všeč, ker so v njem aktivnejši.

 

Zadnji projekt pa je uvajanje prvega tujega jezika.

Leta 2014 smo se javili na javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na razpisu smo bili uspešni, postali smo ena od 59 šol v Sloveniji, ki je uvedla poučevanje tujega jezika med drugošolci. Pouk obsega 2 uri tedensko oz. 70 ur letno. Ker je bilo to prvo leto uvajanja v Sloveniji, so nas redno spremljali tudi s strani ZRSŠ.  Zaradi uspešnega uvajanja je šola postala mentorska šola za vse ostale šole, ki pristopajo k uvajanju zgodnjega učenja angleščine. Danes se uvaja v zgodnje poučevanje tujega jezika 217 učencev matične šole in obeh podružnic, skupni imenovalec dela je bogato znanje in hkrati prijetno počutje sodelujočih.

 

Kaj to priznanje pomeni za vas in vašo šolo?

Priznanje za nas pomeni potrditev dosedanjega dela in nas hkrati zavezuje, da bomo še naprej delali dovolj dobro ter pripravljali naše mlade ljudi za stabilno družbo prihodnosti znanja in spoštovanja.

 Kot primer dobre prakse je vaša osnovna šola dober primer tudi ostalim šolam, kajne?

Menim, da se v vsaki slovenski šoli kreirajo in uvajajo dobre ideje. Žal zanje izvemo le preko neformalnih pogovorov. Sama opogumljam učitelje, da odprejo vrata svojih učilnic in si dovolijo strokovno presojo pristojnih inštitucij. Učitelji imajo znanje, pogum in zaupanje pa lahko pridobijo. Mi smo te korake naredili, se povezali ter strokovno in osebnostno rastli drug ob drugem. Opravili smo več kot deset nastopov za svetovalce ZRSŠ.  Želela bi si še več povezovanja in izmenjav primerov dobrih praks na lokalni ravni in širše. Za nazornejšo predstavo, če si izmenjamo jabolko, ima vsak le eno jabolko, če pa si izmenjamo izkušnje in ideje, ima vsak vsaj dve ideji, ki jih lahko udejanji. Tako se bogatimo in razvijamo.

Kaj pa sodelovanje s starši na splošno? Kako poteka? Pridejo do vas osebno, če je kakšna težava nerešljiva oz. jo poskušate skupaj rešiti?

Starši v naši šoli so pomemben člen v verigi vseh, ki želimo delati dobro za otroka. Med nami vladajo konstruktivni in sodelovalni odnosi. Sodelujejo pri naših prireditvah in tudi njim dajemo aktivnejšo vlogo. Lepo mi je, ker smo presegli permisivno vzgojo in danes vedo, da imajo učenci poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti. Morda je k temu pripomoglo tudi to, da vsako leto organiziramo šolo za starše z vrhunskimi predavatelji. Skupaj s starši in učenci smo se povezali in na novo oblikovali prednostne naloge naše šole. Kadar pride do težav, se upošteva protokol sprejet na ravni šole.

 

Na kateri svoj projekt, dosežek ste v življenju najbolj ponosni?

Težko bi si kaj pripisala kot svoj projekt, vedno sem delala v sodelovanju z drugimi in vsak je pomembno doprinesel svoj delež. Ponosna sem na vse tisto, kar se je tekom let ohranilo kot dobro in postalo kultura šole. Ohranila se je Novoletna tržnica, Pozdrav pomladi, zelena zastava Ekošole, povezovanje s ŠKL – med dvema ognjema, Teden otroka … Ideje so pomembne, da pa pride do uresničitve imam za seboj dobro ekipo sodelavcev.

Za letos sem si postavila cilj, da zgradimo na zelenici pri šoli trim stezo z novimi, sodobnejšimi igrali, da bi imeli naši otroci še bolje pogoje za zdrav telesni razvoj.  Sava avto d.o.o., Občina Sevnica, Atletski klub s poslancem Tomažem Liscem so že podprli ta projekt.  Vesela bom vseh, ki bodo želeli postati del naše zgodbe.

Kdo je vaš vzornik?

Moja vzornica je moja mama. Vzgajala je vse štiri otroke, polbrata, opravljala službo, skrbela za gospodinjstvo in zraven čuvala še kakšnega otroka. Zaupala nam je in nas vzgojila po njenih najboljših močeh. Občudujem njeno preprostost, potrpežljivost, energijo, odprtost, skrb za človeka in kako se vedno znova iskreno razveseli svojih vnučkov in pravnučkov.

Kaj radi počnete v prostem času?

Najlepši so mi dolgi sprehodi s prijateljico. Ob branju strokovnih knjig se rada učim. Sprostim se ob druženju s prijatelji in sorodniki ter poslušanju rock glasbe. Zraven glasno prepevam, moja otroka takrat zapirata vrata in okna. Zelišča, priprava čajev in vrt mi predstavljajo posebno veselje. Moja nedavna življenjska preizkušnja pa me je naučila, da je pomembno tudi samo počivati, se imeti lepo in uživati vsak dan.

 Kje pridobivate novo znanje, ideje za nove projekte?

Novo znanje pridobivam v stikih z ljudmi, v sodelovanju s strokovnimi institucijami, iz mnogih prebranih knjig, ob spremljanju raziskav, od učencev, staršev, starejših ljudi.  Največ idejnih zamisli dobim na sprehodu na Sveti Rok. Danes vem, zakaj se imenuje romarska pot. Vedno nosim s seboj telefon, da se na hitro posnamem, da mi kaj ne uide. Ni kaj, leta so že tu.

Kakšen način vodenja uporabljate? Kako sodelujete z učitelji in kako jih spodbujate, da uvajajo nove ideje, inovacije?

Kako vodim kolektiv, bi najbolje povedali naši zaposleni. Smo velik kolektiv in želela sem, da se med seboj bolj povežemo. Vsak četrtek imamo sestanek, kjer si povemo, kaj nam je dobro uspelo in na kaj je potrebno biti še pozoren. Na teh sestankih pohvalimo zaposlenega, njegov prispevek k ugledu šole in veseli me, da se večkrat zgodijo spontani aplavzi. Kako jih spodbujam? Predvsem tako, da spremljam njihovo delo, razvoj, uspehe in težave in jim stojim ob strani. Rada javno pohvalim dobro delo posameznika, »grajam« pa na štiri oči. Veliko skrb posvečam odnosni komunikaciji, saj smo vsi samo ljudje. Zelo sem ponosna na samoiniciativnost in širjenje pedagoškega optimizma med zaposlenimi.

In še za konec – kakšen nasvet ali usmeritev podate učencem, ki zaključijo osnovno šolo in se odpravijo korak naprej?

Pot odraščanja je polna svetlih in temnih odtenkov. Pravica do znanja se bo kosala s pravico do počitka, pravica do govora in izražanja mnenja bo bila bitko s pravico do osebnega dostojanstva. Znanje bo zagotovo odpiralo vrata. Da pa bodo za temi vrati srečni, zdravi in zadovoljni posamezniki, so pomembni odnosi, ki jih bodo gradili sami s seboj in z drugimi. Nekdo je zapisal, človeški odnosi so v učnem načrtu življenja najpomembnejša znanost.

 Veliko uspehov še vnaprej vam, vašem kolektivu in učencem ter hvala za prijeten pogovor.

Vir: P. U., foto: osebni arhiv

 

 

 

 

 

 

 

304
770 SEK