Uf, kar 6 potresnih sunkov na Dolenjskem, celo v Sevnici in Šmarjeških Toplicah!
Prebivalci Dolenjske smo se včeraj, v četrtek, 5. decembra 2024, zbudili v dan, ki bi ga lahko označili za naravno lekcijo o nemirnih tleh pod našimi nogami. Šest potresov v enem dnevu – to ni šala, ampak realnost, ki kaže na to, kako živa je zemlja pod nami. Najmočnejši sunek z magnitudo 2,9 je stresel območje blizu Reke na Hrvaškem, medtem ko so šibkejši potresi nastopali bolj kot opozorilo – ali pa morda le kot nežna prigovarjanja matere narave, naj ne pozabimo, kdo ima v tej igri zadnjo besedo.
Dogajanje, ki nas predrami: Kaj pravijo številke?
Ko si pogledamo natančne podatke, postane jasno, da so seizmografi tistega dne skoraj pregoreli od aktivnosti. Vseh šest potresov je imelo magnitude med 0,8 in 2,9 – dovolj, da so jih nekateri občutili, a ne dovolj močni, da bi povzročili škodo. Tukaj so ključni dogodki:
- 5.08 – Potres z magnitudo 1,2 je stresel območje 11 km južno od Novega mesta.
- 8.49 – Najmočnejši sunek dneva, magnituda 2,9, s središčem 16 km vzhodno od Reke, je bil zaznan tudi v nekaterih delih južne Slovenije.
- 13.27 – Potres magnitude 1,6 in intenziteto IV je tresel Šmarješke Toplice. To je bil najbolj čutni potres dneva.
- 15.14 – Magnituda 1,3, središče 4 km jugovzhodno od Topolšice.
- 18.39 – Magnituda 0,8, lokacija 2 km zahodno od Radeč.
- 20.41 – Magnituda 1,2, središče 4 km vzhodno od Sevnice.
Čeprav so bile številke nizke, so tresenje čutili prebivalci – in nekatere je to, razumljivo, spravilo na rob živcev.
Šmarješke Toplice v ospredju: Zakaj so se ravno tam odzvali najmočnejše?
Potres ob 13.27 je sprožil najbolj intenzivne odzive – 89 prebivalcev je izpolnilo vprašalnike, s katerimi so seizmologi zbrali podatke o zaznavnosti dogodka. Eden od domačinov je opisal izkušnjo: “Sprva sem mislil, da gre za težak tovornjak, ki pelje mimo, a ko so se začeli zibati lestenci, je bilo jasno – to je bil potres.” (poroča Dolenjski list).
Zakaj ravno Šmarješke Toplice? Območje leži na eni izmed tektonskih prelomnic, ki so del večje jadranske mikroplošče. Aktivnost je posledica premikov zemeljskih plasti, kar pomeni, da to ni prvi – in verjetno ne zadnji – potres, ki bo stresel ta kraj. Ironično? Morda. Navsezadnje Toplice mnogi obiskujejo za sprostitev, ne pa za doživetje “naravne masaže”.
Povezava z zgodovino: Potresi na Dolenjskem in drugod
Dolenjska se ne trese prvič. Če se ozremo v zgodovino, ugotovimo, da je to območje doživelo nekaj opaznih dogodkov. Naj spomnimo na potres leta 1917, ki je z magnitudo 5,7 stresel Bohinjsko Belo, ali pa na Posočje leta 1998, ko je tresenje z magnitudo 5,6 povzročilo precej škode. Čeprav so bili tokratni potresi šibkejši, so del iste tektonske zgodbe, ki že tisočletja kroji usodo Slovenije.
Kaj nas lahko nauči serija potresov?
Ko govorimo o potresih, se moramo vprašati: Ali smo pripravljeni na močnejše sunke? Pogosto slišimo, da Slovenija leži na potresno aktivnem območju, a realnost je, da večina prebivalcev ne ve, kako pravilno ukrepati. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov:
- Vedno imejte pripravljen komplet za nujne primere – vključno z vodo, hrano in prvo pomočjo.
- Zavedajte se, da je med potresom najbolj varno pod trdno mizo ali ob nosilni steni.
- Po tresenju preverite stanje stavbe, vendar nikoli ne vstopajte v poškodovane objekte brez dovoljenja strokovnjakov.
Slovenci smo znani po pregovorni neomajnosti – a morda je čas, da neomajni postanemo tudi v svoji pripravljenosti na naravne nesreče.
Potres, ki je stresel območje blizu Reke na Hrvaškem, je bil najmočnejši dogodek dneva in kaže na tektonsko povezanost celotne regije. Jadranska mikroplošča vpliva na Dinaride in s tem na Slovenijo ter Hrvaško. Čeprav so bili tokratni učinki minimalni, pa je to opozorilo, da so tektonske sile v regiji vedno prisotne.
Na družbenih omrežjih so mnogi delili svoje izkušnje. Ena izmed uporabnic je zapisala: “To je bil moj prvi potres – niti vedela nisem, da se lahko tla tako nenavadno gibljejo.” Drugi so dogajanje vzeli z več humorja: “Ko se začnejo tresti stene, je to boljša telovadba kot katerikoli fitness.” (poroča Dolenjski list).
Serija potresov nas je spomnila na to, da živimo v naravi, ki je pogosto nepredvidljiva, a hkrati fascinantna. Strokovnjaki ARSO bodo še naprej spremljali dogajanje in javnost sproti obveščali o morebitnih spremembah. Do takrat pa – naj tla ostanejo čim bolj mirna.
Napisal: N. Z.
Vir: ARSO, www
