Umrla je Vedrana Rudan, njen blog je pritegnil milijone bralcev
Vedrana Rudan je umrla v 77. letu starosti, novico o njeni smrti pa so v torek zjutraj objavili na njenem uradnem profilu. »VEDRANA je odšla na območje brez signala,« so zapisali v kratki objavi. Novico o smrti so za Večernji list potrdili tudi ljudje iz pisateljičinega najožjega kroga.
Rudan v zadnjih letih je odkrito govorila o svojem boju z rakom žolčevodov, izraz »območje brez signala« pa je že pred tem uporabljala kot prispodobo za smrt. »Želim povedati, da je zelo veliko ljudi, ki me imajo radi, in da imam jaz rada njih. In da sem nesmrtna. Naj mojo smrt razumejo kot odhod na območje brez signala,« je Rudan marca 2025 povedala v oddaji Nedjeljom u 2 Aleksandra Stankovića.
Rudan je maja 2024 javno razkrila, da je zbolela za rakom žolčevodov. O diagnozi je govorila zanjo značilno neposredno, brez olepševanja in skrivanja resnosti položaja. Takrat je opisala zdravljenje in zaplete, povezane z boleznijo, pa tudi dejstvo, da je bila med redkimi bolniki, pri katerih je bila operacija mogoča.
Njeno zdravljenje je pozneje znova pritegnilo pozornost javnosti, potem ko je bilo objavljeno, da je bila prva pacientka na svetu, pri kateri so za zdravljenje zapletov po zdravljenju tumorja uporabili metodo hiperbarične kisikove terapije (HBOT).
Bogata kariera
Vedrana Rudan se je rodila 29. oktobra 1949 v Opatiji, odraščala pa je v družini iz Mošćeničke Drage. Leta 1973 je diplomirala na Pedagoški akademiji na Reki, kjer je študirala hrvaški in nemški jezik.
V življenju je opravljala številne poklice. Med drugim je delala kot učiteljica, prevajalka, turistična vodnica, radijska urednica, novinarka in kolumnistka. Pisala je za več hrvaških medijev, med katerimi sta bila Feral Tribune in Nacional, delala pa je tudi na Hrvaškem radiu in Novi TV.
V javnosti je bila znana po izrazito neposrednem in provokativnem slogu. V svojih besedilih se je pogosto ukvarjala s politiko, družbenimi krivicami, položajem žensk, družinskimi odnosi, staranjem, boleznijo in smrtjo. Zaradi svojih stališč je pogosto sprožala burne odzive javnosti.
Pisateljsko kariero je resneje začela v začetku 2000-ih. Prvi roman »Uho, grlo, nož« je izdala leta 2002. Roman je bil preveden v več jezikov in je doživel tudi gledališke priredbe na Hrvaškem in v tujini.
Sledili so romani in zbirke, kot so »Ljubav na posljednji pogled«, »Ja, nevjernica«, »Crnci u Firenci«, »Kad je žena kurva/Kad je muškarac peder«, »Dabogda te majka rodila«, »Kosturi okruga Madison«, »U zemlji krvi i idiota«, »Amaruši«, »Zašto psujem« in »Muškarac u grlu«.
Poseben odmev je doživel roman »Dabogda te majka rodila«, po katerem je nastala tudi večkrat nagrajena gledališka predstava. Dolga leta pa je bila dejavna tudi kot blogerka. Njen blog »Kako umrijeti bez stresa« je pritegnil milijone bralcev.
(us)
