Upokojitev v Sloveniji: Pripravljeni na delo do 67. leta?

Pripravljene so spremembe, ki bodo vplivale na upokojitvene pogoje v Sloveniji. Dvig starostne meje, višji odmerni odstotki in nova pravila pri izračunu pokojnin. Kaj nas čaka?

Slovenija se pripravlja na temeljite spremembe pokojninskega sistema. Socialni partnerji trenutno razpravljajo o reformi, ki naj bi zagotovila dolgoročno vzdržnost pokojninskega sklada in hkrati omogočila dostojnejše pokojnine. Čeprav so predlogi še v obravnavi, je jasno – delali bomo dlje.

Bo to pomenilo tudi večje pokojnine? Po eni strani bo višji odmerni odstotek prinesel boljše izračune, a pod kakšnimi pogoji? Kaj to pomeni za tiste, ki se upokojitve že bližajo?

Višja upokojitvena starost – do 67. leta?

Ena največjih sprememb bo postopno zvišanje starostne meje za upokojitev. Če bo reforma sprejeta, bodo veljali novi pogoji:

• Leta 2028: Možna upokojitev pri 65 letih in treh mesecih.
• Leta 2034: Starostna meja se dvigne na 66 let in devet mesecev.
• Cilj: Do leta 2040 bo upokojitvena starost 67 let, ob pogoju najmanj 15 let zavarovalne dobe.

A tu se zadeva še ne konča. Tisti z vsaj 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bodo imeli nekoliko drugačne pogoje:

• Leta 2028: Upokojitev bo možna pri 60 letih in treh mesecih.
• Leta 2034: Ta meja se premakne na 61 let in devet mesecev.

Ob tem ostaja možnost znižanja starostne meje – zaradi otrok, služenja vojaškega roka ali vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.

Kdaj bodo spremembe začele veljati? Če bo zakonodaja sprejeta do poletja 2025, bodo nova pravila začela veljati s 1. januarjem 2026.

Kako se bo izračunavala pokojninska osnova?

Trenutno se pri izračunu pokojnine upošteva zaporednih 24 let, ki so za posameznika najugodnejša. Nova reforma pa prinaša še eno ključno spremembo – možnost izločitve petih najslabših let.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Kaj to pomeni v praksi? Če ima nekdo 40 let ali več zavarovalne dobe, se mu iz pokojninske osnove izločijo najmanj ugodna leta – kar lahko pomeni višjo pokojnino.

A pozor: Ta ukrep ne velja za tiste, ki imajo manj kot 40 let delovne dobe.

Višji odmerni odstotek – kaj to pomeni za pokojnine?

Odmerni odstotek je ključni dejavnik pri izračunu pokojnine. Trenutno znaša 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe. Reforma predvideva njegovo postopno zvišanje, tako da bi do leta 2035 znašal 70 odstotkov.

• 40 let delovne dobe = 70 % osnove
• 15 let delovne dobe = 30 % osnove

Za mnoge bo to pomenilo višjo končno pokojnino, a samo če bodo izpolnjeni pogoji daljšega delovnega staža.

Kaj pa “most do upokojitve”?

Trenutno lahko starejši delavci (58 let +) zadnji dve leti pred upokojitvijo prejemajo nadomestilo za brezposelnost. Ta sistem je omogočal, da so se mnogi upokojili “iz brezposelnosti”.

Zdaj pa se bo ta možnost odpravila. Zakaj?

• Do 18 % upokojencev je izkoristilo ta ukrep.
• Pogosto so se dogovorili z delodajalcem za odpoved in s tem dobili 25 mesecev nadomestila, preden so odšli v pokoj.
• Nov sistem bo izključil veriženje nadomestil – torej možnost, da nekdo večkrat zapored izkoristi ta ukrep.

Ta sprememba bo imela velik vpliv na starejše delavce – tisti, ki so računali na “most do upokojitve”, bodo morali delati dlje ali si sami poiskati druge možnosti.

Kaj pomeni ta reforma za prihodnje generacije?

Glede na trende se zdi, da bodo mlajše generacije morale delati dve do tri leta dlje, da bodo dosegle enake pokojnine kot današnji upokojenci. Vprašanje, ki se postavlja, je: Ali bo to dovolj za dolgoročno stabilnost sistema?

• Demografski izziv: Vedno manj delovno aktivnih podpira vedno več upokojencev.
• Daljša življenjska doba: Slovenci živimo dlje – več upokojencev pomeni večje breme za pokojninsko blagajno.
• Spodbude za daljše delo: Tisti, ki ostanejo zaposleni dlje, bodo imeli višje pokojnine in dodatne bonuse.

Kaj nas čaka?

Pokojninska reforma prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na vse – tako na tiste, ki se bližajo upokojitvi, kot tudi na mlajše generacije. Ključna vprašanja ostajajo:

• Bo pokojninski sistem res vzdržnejši?
• Bodo mlajše generacije dejansko lahko računale na pokojnine?
• Je pravično, da bodo zdajšnji upokojenci dobili boljše pogoje kot tisti, ki bodo delali dlje?

Reforma je v zaključni fazi pogajanj, a ključno vprašanje ostaja – je to res najboljša rešitev za vse?

Kako se bo zgodba razvila, bo jasno v prihodnjih mesecih.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• RTV SLO
• Dnevnik
• E-Uprava
• Statistični urad RS
• ZPIZ