Urejanje vrtne trate

Uspešni zasnovi trate sledijo travna vzdrževalna dela, med katerimi pa ni samo košnja. S skrbnim vzdrževanjem bo trata bolj odporna proti poletni suši, manj zapleveljena, brez praznih mest, zdrava in temno zelena. Med postopke pri oskrbi trate spadajo še grabljenje listja, dosajevanje, zračenje, varstvo pred mahom, varstvo pred plevelom, boleznimi in škodljivci…

Zračenje trave

Z zračenjem se zmanjšuje zbitost tal in tako se omogoči globoko rast travnih korenin. Najprimernejši čas je takrat, ko je trava v dobri kondiciji, torej pomladi in jeseni.

Načini zračenja:

• grabljenje (praskanje): z železnimi vzmetnimi grabljami odstranimo tudi mah; opravilo je precej naporno in primerno za manjše površine,
• zarezovanje: zarezujemo s frezo, ki ima rezila podobna nožem, ki prodrejo do 10 cm globoko,
• zračenje z votlimi vilami: iz tal vlečemo stržene (na razdalji 10 cm) s travo in prstjo; v luknjice nasujemo pesek,
• zabadanje vrtnih vil: vile vbodemo v tla in narahlo privzdignemo, da nastanejo v tleh špranje, kar omogoča koreninam boljšo rast.

Suho odmrlo travo (filc), ki smo jo izvlekli je potrebno odstraniti. Ko se to naredi, lahko teren, če je potrebno, tudi peskate.

Valjanje

Travna ruša se med zimo zaradi fizikalnega delovanja, ki je posledica nizkih temperatur, dvigne. Rastline v ruši se zaradi tega ločijo od matične podlage, iz katere rastejo. V začetku rasti takšne trave nimajo kontakta z rastno podlago in začno odmirati. Z valjanjem se stisne travni koreninski sistem do matične podlage in rastline bodo ponovno vzpostavile stik s podlago ter začele rasti. Valjanje je tudi potrebno, če ste naredili zgodnje pomladansko dosajevanje. Če so tla že preveč zbita, valjanje ni priporočljivo.

Potrebe po hranilih

Trata ima velike potrebe po osnovnih hranilih, predvsem po dušiku in kaliju, manj po fosforju in magneziju.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Letne potrebe po čistih hranilih pri srednje intenzivni trati:

• N – dušik 15–35 g/m2
• P2 O5 – fosfor 3–6 g/m2
• K2O – kalij 10–25 g/m2
• Mg – magnezij 2–5 g/m2

Priporočljiva je uporaba gnojila s kontroliranim delovanjem (počasi delujoče gnojilo). Gre za gnojilo, ki se aktivira, ko ga rastlina potrebuje. Izognemo se neenakomerni rasti trave in ne obremenjujemo okolja. Med mikroelementi je pomembno železo, ki vpliva na intenzivnost barve in odpornost proti boleznim.

Zalivanje vrtne trate

Za rast večine vrst in sort trav, namenjenih vrtni trati, je stalna vlaga nujno potrebna, vendar pa voda v tleh ne sme zastajati. Kadar v naših rastnih razmerah ni dovolj padavin, je potrebno poskrbeti za zalivanje in namakanje. Tudi če ima trata na voljo dovolj sonca in primerna tla, lahko pripomoremo k slabemu razvoju travnih korenin. Rahlo zalivanje vsak večer spodbuja plitvo rast korenin, kar pripelje do propada rastlin v vročem poletnem času, v stalno mokri travni ruši pa je tudi velika nevarnost za pojav glivičnih bolezni. Bolje je zalivati enkrat tedensko ali še redkeje, vendar takrat dovolj, da se bodo tla namočila do globine približno 15 centimetrov. Tako se bodo korenine razvile in razrasle v nižje talne plasti. Takšna trava je potem sama bolj odporna proti suši. Spomladi (do konca maja) so potrebe po vodi med 2–3 l/m2. Poleti (junij, julij, avgust) se potreba poveča na 5–8 l/m2, v mesecu septembru pa pade na 3–5 l/m2 tedensko. Trate ne smemo zalivati po urniku, temveč takrat, ko je to potrebno. Precej dober znak, da trata potrebuje zalivanje, je, da se, ko stopimo na trato, poležane bilke ne dvignejo več.

Košnja

Prvič se trava kosi, ko je visoka 8–10 cm, in sicer je prva košnja visoka, to je na višino 5–6 cm. Upošteva se splošno pravilo, da naenkrat odkosimo le 1/3 trave. Travo, ki je v dobri kondiciji, kosimo na višino rezi 2 do 3 cm. Pogostnost košnje je odvisna od lastnosti trate (kosimo vsaj enkrat tedensko), ne kosi se v vetru ali trave, ki je mokra. Poletji je tudi potrebno kositi, vendar redkeje in višje. Pri košnji trate se poskrbi, da bodo noži kosilnice nabrušeni, da bo rez gladka in vodoravna. Kosilnica naj bo na maksimalni moči/obratih. Za najboljšo rez okrasne trave so primerne vretenaste kosilnice, ki pa so tudi veliko dražje od rotacijskih.

Zatiranje plevela

Na novi, jeseni posejani trati, za katero so bil tla pravilno pripravljena, se nikakor ne bi smeli močno razrasti pleveli. Če plevelov ni veliko, se jih odstrani ročno, tako da s pomočjo primernega orodja izruva tudi korenine. Z nizko in kontrolirano košnjo dosežemo hiranje-izčrpavanje plevelnih vrst, stimuliramo pa rast okrasne trate. Trajnih vrst plevelov (regrat, kopriva) se lotimo s herbicidi, toda šele takrat, ko je ruša stara približno pol leta. Temperatura zraka naj bo okrog 15 stopinj C, ob hudi vročini pa ne škropimo. Primeren čas za kemično uničevanje plevela je zgodaj jeseni. Glede uporabe primernega herbicida se posvetujte s strokovnjaki v kmetijskih apotekah.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Mah v trati

Mah navadno raste tam, kjer druge rastline zaradi neugodnih razmer ne uspevajo. Tudi trate mah ne uničuje, kot si pogosto napačno predstavljamo, ampak se pojavi tam, kjer je trava odmrla ali zaradi določenih vzrokov ne raste. Najpogostnejša vzroka za pojav mahu sta prekisla tla in gosta senca. Pogosto pa se mah pojavi tudi na neprimerno obdelanih zbitih tleh, slabo zračnih in slabo prepustnih tleh (preveč glinastih in ilovnatih delcev). Kisla tla se izboljša z zračenjem: travno rušo prebadamo z vilami in rahlo privzdignemo, tako da bo prišlo do korenin več zraka. Preobilico gline in ilovice v tleh pa izboljšujemo z dodajanjem mešanice kremenove mivke in šote. Mah najlažje in najceneje odstranimo (toda s tem ne odstranimo vzrokov za rast mahu) z zalivanjem z raztopino zelene galice. Le-te porabimo od 40 do 70 g/m2, raztopljeno v vodi. To počnemo pred ali med dežjem, s čimer preprečimo ožige na trati. Zaradi zelene galice bo trata temno zelena, mahu pa nekaj mesecev ne bo opaziti. Na trgu so na voljo tudi razni kemični pripravki za zatiranje mahu.

Varstvo trate pred boleznimi

Med boleznimi se najpogosteje pojavlja gliva, ki jo imenujemo snežna plesen. Dejansko jo je veliko spomladi po zimah, ki so zelo snežne. Že star pregovor pravi: »Če sto dni sneg leži, žita ni!« Tudi žito spada botanično med trave, zato bo tam, kjer je pojavljanje snežne plesni pogosto, preventivno škropljenje z ustreznim fungicidom koristno. Glede uporabe primernega fungicida se posvetujte s strokovnjaki v kmetijskih apotekah. Na vrtni trati je priporočljivo, da površine, po katerih veliko hodimo, takoj po sneženju odkidamo. Če pomladi ugotovimo prisotnost te bolezni, bele zaplate, moramo trati nuditi prvo pomoč. To storimo tako, da bele dele trate z železnimi grabljami močno prezračimo – pregrabimo, maso odnesemo iz vrta (ne na kompost) in dosejemo z ustrezno travno mešanico. Uporaba kemičnih sredstev ni potrebna.

Varstvo trate pred škodljivci

Kar zadeva škodljivce, z žuželkami navadno ni težav; vsaj ne takšnih, da bi morali uporabljati insekticide. Redko se pojavijo ogrci, to so v koreninski plasti tal živeče ličinke raznih hroščev (majski hrošči, pokalice itd).  Težave povzročajo tudi krti, miši, voluharji in drugi talni glodavci, ki se najraje zadržujejo tam, koder rastejo na trati sadno in okrasno drevje ter grmičevje. Glede uporabe pesticidov ali mehanskih pasti se posvetujte s strokovnjaki v kmetijskih apotekah.

Vir: povzeto po Sem. LJ in P.U.

Napaka: Kontaktnega obrazca ni mogoče najti.