V Bohinjskem jezeru potrdili nevarne toksine, posebej previdni naj bodo lastniki psov
V Bohinjskem jezeru so potrdili prisotnost genov, povezanih z nastajanjem nevarnih anatoksinov. Gre za nevrotoksine, ki jih proizvajajo nekatere cianobakterije in so bili že lani povezani z več zastrupitvami psov ob jezeru.
Za večino kopalcev naj bi bilo tveganje majhno, strokovnjaki pa opozarjajo predvsem lastnike psov in starše majhnih otrok.
V plavajočih goščah odkrili potencialno nevarne cianobakterije
Raziskovalci projekta Ciano SLO so v vzorcu plavajoče gošče, odvzetem 1. julija v Bohinjskem jezeru, z mikroskopskim pregledom najprej zaznali potencialno strupene cianobakterije. Molekularne analize so nato potrdile še prisotnost genov, odgovornih za sintezo anatoksinov, ene izmed skupin cianotoksinov. Gre za tako imenovane bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih in drugih podlagah v vodi. Ko se od podlage odlepijo, priplavajo na gladino in tvorijo značilne plavajoče gošče.
Pri projektu Ciano SLO opozarjajo, da gre za enako skupino toksinov, kot je bila prisotna tudi ob lanskih zastrupitvah več psov ob Bohinjskem jezeru. Ob tem poudarjajo, da za zdaj ni bilo mogoče dokončno potrditi, da so bile zastrupitve posledica izključno anatoksinov. Ti delujejo na živčni sistem, simptomi zastrupitve pa se lahko pojavijo že v nekaj minutah oziroma najpozneje v eni uri po stiku. Med znaki so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog in bruhanje.
Je kopanje v Bohinjskem jezeru varno?
Po navedbah raziskovalcev so anatoksini prisotni predvsem v goščah, medtem ko se v okoliško vodo sproščajo le v minimalnih količinah. Kopanje ljudi je zato načeloma varno, vendar odsvetujejo neposreden stik z goščami, predvsem kadar obstaja možnost njihovega zaužitja. Posebna previdnost velja pri majhnih otrocih, ki lahko med igro v vodi del gošče nehote dajo v usta. Kadar starši tega ne morejo preprečiti, pri projektu Ciano SLO iz previdnosti odsvetujejo kopanje otrok na mestih, kjer so gošče vidne.
Še večja previdnost je potrebna pri psih, saj lahko med plavanjem ali pitjem vode lažje zaužijejo plavajoče gošče. Lastnikom svetujejo, naj pred kopanjem pregledajo gladino in okolico obale. Če opazijo gošče in psu ne morejo preprečiti njihovega zaužitja, naj kopanje raje izpustijo. Če se po kopanju pojavijo slinjenje, tresenje, mišični krči, odrevenelost, težave z nogami ali bruhanje, je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.
Pri presoji si lahko pomagate z odločitvenim drevesom
Pri projektu Ciano SLO so ob opozorilu objavili tudi odločitveno drevo, s katerim si lahko obiskovalci ob vsakem obisku jezera, reke ali drugega vodnega telesa pomagajo oceniti varnost vode z vidika cianobakterij. Ob tem prebivalce vabijo, naj jim pošiljajo fotografije opaženih gošč in drugih sumljivih pojavov v vodi ter tako pomagajo pri odkrivanju potencialno strupenih vrst v Sloveniji.
Cianobakterije so fotosintetske bakterije in naravni del vodnih ekosistemov. Večina vrst ni nevarnih, nekatere pa lahko proizvajajo toksine, ki škodujejo ljudem in živalim. Projekt Ciano SLO vodi skupina za ekotoksikologijo z Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka pri Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Vir: Ciano SLO, Nacionalni inštitut za biologijo
Napisal: K. J.
