Zakaj medobčinska redarstva radarje postavljajo na manj opazna mesta in ali je to sploh zakonito? Pisali smo jim, zdaj odgovarjajo
Postavljanje radarjev za drevesi, ograjami, prometnimi tablami in drugimi ovirami med vozniki pogosto sproža vprašanja, ali je namen takšnega nadzora res večja prometna varnost ali predvsem izdajanje glob.
Za pojasnila smo se obrnili na pristojne občine in medobčinsko redarstvo ter jih vprašali, kdo izbira lokacije, ali podpirajo manj opazno postavitev radarjev in ali bi morale biti meritve jasneje označene.
Namen meritev je predvsem preventiva
Na pristojnem inšpektoratu poudarjajo, da meritve hitrosti niso namenjene povečevanju števila izdanih glob, temveč predvsem umirjanju prometa in zagotavljanju večje varnosti vseh udeležencev. »Namen izvajanja meritev hitrosti je predvsem preventiven in sicer umirjanje prometa ter zagotavljanje večje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Meritve se izvajajo na območjih, kjer so zaznane pogoste prekoračitve hitrosti, povečana prometna obremenitev in večja ogroženost pešcev, otrok in drugih ranljivejših udeležencev,« so pojasnili. Po njihovih navedbah meritve izvajajo predvsem tam, kjer so bile zaznane pogoste prekoračitve hitrosti, povečana prometna obremenitev ali večja nevarnost za pešce, otroke in druge ranljive udeležence v prometu.
»Pri izbiri lokacij se upoštevajo prometno varnostne razmere, podatki o prekoračitvah hitrosti, bližina šol, vrtcev, prehodov za pešce ter pobude občanov in lokalnih skupnosti,« so zapisali.
Dodali so še: »Upoštevajo se opozorila občanov, krajevnih skupnosti, občine ali policije ter predhodne terenske ugotovitve. Pobude se obravnavajo tudi na Svetu za preventivo v cestnem prometu. Namen izbire lokacije je umirjanje prometa in izboljšanje prometne varnosti, ne pa sankcioniranje voznikov.« Iz pojasnila tako izhaja, da lahko pobudo za nadzor podajo tudi občani, krajevne skupnosti, občine ali policija, lokacije pa naj bi določali na podlagi dejanskih prometnih razmer in predhodnih ugotovitev na terenu.
Županja Trebnjega podpira večjo transparentnost
Na naša vprašanja se je odzvala tudi županja Občine Trebnje Mateja Povhe. Pojasnila je, da v občini Trebnje nimajo stacionarnih radarjev, imajo pa določenih sedem lokacij s prikazovalniki hitrosti. »Sama zagovarjam, da je osnovni namen meritev hitrosti izboljšanje prometne varnosti in ne kaznovanje voznikov,« je poudarila. Po njenem mnenju je dolgoročno pomembnejši preventivni učinek meritev, vozniki pa bi morali omejitve in prometne razmere upoštevati ves čas, ne le tam, kjer pričakujejo radar. »Menim, da je dolgoročno pomembnejši preventivni učinek. Vozniki bi morali hitrost prilagajati prometnim razmeram in omejitvam ves čas, ne le na mestih, kjer pričakujejo meritve. Zato osebno podpiram čim večjo transparentnost pri izvajanju nadzora,« je pojasnila županja.
Lokacije določajo tudi na podlagi pobud občanov
Županja je seznanjena z lokacijami, ki so določene za izvajanje meritev hitrosti na območju občine. Njihova izbira po njenih besedah temelji predvsem na pobudah občanov, krajevnih skupnosti in šol ter na obravnavah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trebnje, kjer redno spremljajo prometnovarnostno problematiko in obravnavajo predloge za izboljšanje razmer na cestah. Glede zakonitosti izvajanja meritev je Mateja Povhe pojasnila, da je nadzor v pristojnosti medobčinskega redarstva. »Izvajanje meritev hitrosti je v pristojnosti Medobčinskega redarstva, ki mora svoje delo izvajati v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo občinsko redarstvo ter nadzor cestnega prometa. Izhajam iz tega, da se meritve izvajajo zakonito in v skladu s predpisanimi postopki,« je navedla.
Podpira vidne radarje in javno objavo lokacij
Na vprašanje, ali bi podprla bolj vidno postavitev radarjev, jasno označevanje območij meritev in javno objavo lokacij nadzora, je županja odgovorila pritrdilno. »Da. Podpiram jasno označevanje območij meritev in javno objavo lokacij nadzora, saj ocenjujem, da takšen pristop krepi preventivni učinek ter prispeva k večji prometni varnosti,« je poudarila. Občina Trebnje po njenih navedbah veliko pozornosti namenja tudi drugim preventivnim ukrepom. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu redno obravnava pobude občanov in krajevnih skupnosti ter predlaga ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Na številnih lokacijah so zato že izvedli štetje prometa, postavili prikazovalnike hitrosti, predlagali okrepljen nadzor policije in redarstva ter uvedli druge ukrepe za umirjanje prometa, kjer so ocenili, da so ti potrebni.
Zakaj radar ni vedno dobro viden?
Na vprašanje, ali podpirajo postavljanje radarjev za drevesi, ograjami, tablami ali drugimi ovirami, inšpektorat ni neposredno odgovoril. Iz njihovega pojasnila izhaja, da so pri izbiri lokacije odločilni predvsem prometna varnost, podatki o prekoračitvah hitrosti in pobude občanov oziroma lokalnih skupnosti. Kljub temu med vozniki ostaja vprašanje, ali bi bolj vidna postavitev radarjev učinkoviteje vplivala na zmanjšanje hitrosti že pred meritvijo. Manj opazna postavitev namreč pogosto ustvarja občutek, da je cilj voznika ujeti pri prekršku, ne pa ga pravočasno opozoriti in spodbuditi k počasnejši vožnji. Županja Trebnjega se je pri tem jasno zavzela za transparentnejši način izvajanja nadzora, ki bi v ospredje postavil preventivo in ne kaznovanja.
Konkretnega števila glob niso navedli
Na vprašanje, koliko prekrškov in glob je bilo na posameznih lokacijah izdanih v zadnjem letu, konkretnih številk niso navedli. »Podatki o ugotovljenih prekrških in izrečenih globah se vodijo glede na posamezno občino, lokacijo meritev in časovno obdobje. Za leto 2025 so podatki za posamezno občino objavljeni v Poročilu o delu SOU za leto 2025, objavljeno na spletni strani,« so pojasnili.
Pripravila: K. J.
Vir: Občina Trebnje, pristojni inšpektorat, Facebook
