V DZ vložili spremembe zakona o vladi: SDS bi število ministrstev znižal iz sedanjih 19 na 14
SDS je po umiku predloga Svobode hitro potegnila svojo potezo in v državni zbor vložila spremembe zakona o vladi. Predlog ni majhen: število ministrstev bi z zdajšnjih 19 padlo na 14, politično sporočilo pa je jasno – nova oblast želi drugačno, bolj zgoščeno strukturo vlade.
Hitro po umiku Svobode je prišel odgovor SDS
Dogajanje se je zavrtelo zelo hitro. Potem ko je Gibanje Svoboda umaknilo svoj predlog sprememb zakona o vladi, je SDS v parlament po skrajšanem postopku vložila svojo različico. Pod njo so podpisani le poslanci SDS, a sporočilo je širše: prihodnja koalicija očitno ne želi le prevzeti oblasti, temveč tudi na novo narisati zemljevid ministrstev. Po njihovem predlogu bi Slovenija namesto 19 imela 14 ministrstev. To ni le administrativna sprememba. To je tudi politični signal, da želi desni blok pokazati drugačen slog vladanja – manj resorjev, manj razpršenosti, več centralizacije odločanja.
Katera ministrstva bi združili in katera ukinili
Predlog predvideva več pomembnih združitev. Ministrstvu za okolje bi znova priključili prostor, notranjemu ministrstvu javno upravo, infrastrukturnemu pa energetiko. Pod eno streho bi se znašli tudi lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj. Tudi šolstvo bi znova združili v eno ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Posebej opazna je tudi sprememba na socialno-gospodarskem področju. Sedanja ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi: eno za gospodarstvo, delo in šport ter drugo za demografijo, družino in socialne zadeve. Ukinilo bi se tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo, medtem ko bi minister brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu ostal.
Varčevanje ali politična reorganizacija?
V SDS trdijo, da bi manj ministrstev pomenilo večjo učinkovitost in nižje stroške državne uprave. To se sliši privlačno, zlasti v času, ko politiki pogosto govorijo o racionalizaciji države. A pravo vprašanje je drugje: ali manj ministrstev res pomeni tudi manj birokracije, ali pa gre predvsem za politično preurejanje moči med posameznimi resorji? Pri takih posegih namreč ni pomembno le, koliko ministrstev obstaja, ampak tudi kdo jih vodi, kako široka pooblastila imajo in ali združevanje področij prinese več reda ali več zmede. Ko se pod eno streho stisne več zelo različnih področij, lahko sistem deluje bolj vitko – ali pa se začne dušiti v lastni teži.
Sporočilo iz parlamenta je precej jasno
Umik Svobode in takojšen vložek SDS kažeta, da se razmerja moči v državnem zboru hitro utrjujejo. Svoboda je ob umiku sporočila, da ne želi ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. SDS pa je to priložnost očitno izkoristila brez odlašanja. Zdaj ni več vprašanje, ali se bo struktura vlade spreminjala. Vprašanje je, kako globoko bo ta rez segel – in ali bo javnost v njem videla nujno racionalizacijo ali zgolj novo politično delitev zemljevida oblasti.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, Faacebook, Forbes
