V Ljubljani 40. Parada ponosa, brez incidentov ni šlo: solzivec, jajca in kraja
Politično sporočilo letošnje parade je naslovljeno Pogled nazaj, korak naprej.
LJUBLJANA – Po ljubljanskih ulicah je ob 18. uri krenila parada ponosa, sklepno dejanje Festivala Parada ponosa 2024, ki je se je pričel 8. junija in je v osmih dneh nanizal več kot 20 dogodkov. V povorki je korakalo 3000 udeleženk_cev, na celotni paradni dan pa so organizatorji našteli 5000 obiskovalk_cev. Politično sporočilo letošnje parade je naslovljeno Pogled nazaj, korak naprej.
Kot javlja Policijska uprava Ljubljana, ni šlo brez incidentov: že pred shodom, ki je potekal na območju centra Ljubljane, so prejeli prijavo o sumu kaznivega dejanja tatvine, kjer osumljenec še ni znan. Obravnavali so tudi kršitvi javnega reda in miru, kjer policisti zoper znana osumljenca zbirajo obvestila zaradi suma kršitve po 20. člena Zakona o javnem redu in miru. Po prvih podatkih je v enem primeru znani osumljenec v prepiru zoper oškodovanca uporabil solzivec, v drugem primeru pa je znani osumljenec oškodovanca polival z vodo in proti njemu metal jajca.
- #image_title
- Foto: Youtube – Ponč&Sonč
Slogan letošnje parade ponosa, pohoda po ulicah Ljubljane, ki služi protestnemu izražanju zahtev po človekovih pravicah LGBTIQ+ oseb in obenem vidnosti in praznovanju LGBTIQ+ skupnosti, letos zaznamuje tudi 40. obletnica organiziranega LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji. A ko se oziramo na preteklih 40 let in vrednotimo stanje danes, vidimo, da se boj za človekove pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji še zdaleč ni končal, opozarjajo organizatorke_ji.
Lezbični pari in samske ženske so diskriminirane s prepovedjo dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, interspolni dojenčki in otroci so izpostavljeni nenujnim kozmetičnim operacijam, s katerimi se “popravlja” njihove genitalije. Nasilje in diskriminacijo pogosto doživljajo tudi LGBTIQ+ osebe, ki se znajdejo v institucionalni oskrbi. Varne hiše denimo ne omogočajo zaščite transspolnim osebam, transspolne ženske pristajajo v zaporih na moških oddelkih, LGBTIQ+ osebe v psihiatrični oskrbi doživljajo nasilje in pristope konverzivnih terapij, LGBTIQ+ otroci v šolah nimajo ustreznega dostopa do sanitarij in slačilnic, vrstniško nasilje doživljajo na dnevni ravni … Organizatorke_ji želijo posebej opozoriti tudi na dejstvo, da v azilnih domovih in v institucionalni obravnavi nasilje, homofobijo, transfobijo in rasizem doživljajo tudi LGBTIQ+ prosilke_ci za mednarodno zaščito (azil), saj pristanejo v zaprti instituciji skupaj z osebami iz okolij, pred katerimi so bežale_i. V času festivala kot tudi danes so bili tako izpostavljeni, videni in slišani tudi njihovi glasovi.

Letošnji festival je navsezadnje po 40. letih organiziranega boja za človekove pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji odgovarjal tudi na vprašanje, ali so nenehen boj, aktivizem in parada ponosa pri nas še potrebne. “Vsi negativni odzivi in sovraštvo, ki se je zlilo po nebinarnih osebah po zmagi Nema na letošnji Evroviziji, so med drugim razlog, da se je potrebno boriti naprej. Vsaka mlada LGBTIQ+ oseba, ki doživlja nasilje v šoli ali pa se boji razkriti pred prijatelji in starši, je razlog, da potrebujemo aktivizem. In vsak vnovični poskus sovražne ali pa indiferentne politike, da LGBTIQ+ osebe še naprej ostanemo nevidne in osovražene, da se naše pravice še naprej kršijo in naše potrebe označujejo za politično preveč riskantne, da bi se jih javno in skozi politike naslavljalo, je razlog za parado ponosa,” še sporočajo v Društvu Parada ponosa.
***
Paradni dan se je začel v parku Zvezda na odlično obiskanem Paradnem mestu, kjer so se med 10. in 16. uro na stojnicah predstavljale LGBTIQ+ organizacije in organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo LGBTIQ+ tematike. Udeleženkam_cem so bili na voljo tudi foto, otroški, zeleni kotiček in kotiček za ličenje.
Ob 17. uri so se udeleženke_ci parade zbrale_i na Metelkovi, ob 18. uri pa so krenile_i po letošnji trasi, ki je potekala po Masarykovi cesti, mimo Trga Osvobodilne fronte, nato pa po Slovenski cesti do Kongresnega trga, kjer se je nadaljeval kulturno-politični program.
Zbrane so nagovorile_i Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa, Matjaž Gruden, direktor za demokratično udeležbo pri Svetu Evrope, Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno informacijskega centra, Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Slišale_i smo tudi govore Roberta Furiela, direktorja LGBTIQ+ organizacije SAPLINQ s Slovaške, Ibrahima Benlija, prosilca za mednarodno zaščito, ki prebiva v azilu, in Bisija Alimija, britansko-nigerijskega LGBTIQ+ aktivista. Meddrugim sledijo še nastopi dua Freekind, pevke Raiven in gledališkega kolektiva The Feminalz, ki ustvarja tehnoburlesko Tatovi podob.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Pride 2024

