V nekaj tednih štirje napadi: kaj se dogaja pred pisarno Gibanja Svoboda v Brežicah? (FOTO)
Štirikrat v zelo kratkem času. Tri zaporedne dni novembra in nato še enkrat v teh dneh. Poslanska pisarna Gibanja Svoboda v Brežicah je znova postala tarča vandalizma – in s tem simbol nečesa precej večjega, bolj zaskrbljujočega.
Ko nestrinjanje prestopi mejo
Takšna dejanja niso dialog. Niso izražanje mnenja, niso kritika oblasti. To je vandalizem – surov, brez sporočila, brez argumenta. In predvsem: nesprejemljiv za družbo, ki temelji na demokratičnih vrednotah. V demokraciji obstajajo poti. Volitve, javna razprava, protesti, besede. Ko pa govorijo spreji, razbita stekla ali grožnje, dialog utihne. In to je trenutek, ko bi morali vsi – ne glede na politično pripadnost – postati pozorni.
Ulica ne sme prevladati
Z zaskrbljenostjo se vse pogosteje sliši misel, da bi lahko »zavladala ulica«. Da bi čustva, jeza in frustracije prevladale nad razumom in pravili. A pravila obstajajo z razlogom. Razumljivo je, da so ljudje prizadeti. Da so jezni. Dogodki, ki pretresajo skupnost, pustijo posledice. Toda tudi v takšnih trenutkih velja eno temeljno načelo: odgovornost je osebna. In prav zato mora veljati pravna država.
Institucije, ne linč
Pri vandalizmu v Brežicah, in pri vseh drugih kaznivih dejanjih, se pričakuje, da policija in pravosodje opravita svoje delo. Brez pritiskov, brez ulice, brez samooklicanih sodnikov. Tudi storilec za smrt v Novem mestu mora odgovarjati po zakonu. Ne po čustvih, ne po množici, temveč po pravilih, ki veljajo za vse. Samo tako lahko kot družba okrepimo varnost in zaupanje.
Kaj pomeni pravna država
Pravna država ni abstrakten pojem. Pomeni, da vandal odgovarja. Da storilec kaznivega dejanja odgovarja. Da nihče ni nad zakonom – in nihče pod njim. Ko to pozabimo, izgubimo več kot le red. Izgubimo občutek skupnosti. In prav zato je vsako razbito okno več kot materialna škoda – je opozorilo, da se moramo vrniti k dialogu, argumentom in delujočim institucijam.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
