Kaj se dogaja v slovenskih šolah? K delu obupano kličejo kar upokojence… Učitelji, kje ste?
Učitelji, potrebujejo vas! Ljubljana, junij 2025 – Poletje je komaj dobro začelo, pa se po šolah že spet začenja ista zgodba. Ni učiteljev. Spet ne. In vprašanje ni več ali bodo manjkali, ampak kje jih bo letos spet najbolj primanjkovalo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zato išče pomoč tam, kjer še lahko: pri tistih, ki so pouk že zapustili. Vabi upokojene učitelje, svetovalne delavce in vzgojitelje, da se če želijo za kratek čas vrnejo v razred.
Kaj to pomeni?
Stvar je preprosta. Upokojeni strokovni delavci, ki še imajo voljo in znanje, lahko pomagajo šolam, ki iščejo kadre. Pogoj: da so v pokoju manj kot pet let, imajo vsaj deset let izkušenj, izpolnjujejo zakonske pogoje za delo in podpišejo, da niso bili kaznovani.
Gre torej za ljudi, ki sistem že poznajo in bi še enkrat prijeli za tablo. Ministrstvo pravi, da je to možnost – ne obveznost. Vloga? Izpolnjen obrazec, priložen življenjepis in e-naslov [email protected]. Čas imajo do 30. junija.
Kako hudo je?
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v šolskem letu 2024/25 v osnovnih šolah 18.616 učiteljev, v srednjih pa 6.498. To skupaj pomeni več kot 25.000 zaposlenih.
A v resnici to ne pomeni, da težav ni. Ravnatelji poročajo, da učiteljev preprosto ne najdejo. Razpisi so odprti, prijav pa ni. Posebej za predmete, kot so matematika, fizika, računalništvo, tuj jezik, pa tudi specialna pedagogika.
Stara šola, stare težave
Drug velik problem je starost učiteljev. Več kot tretjina osnovnošolskih učiteljev je stara 50 let ali več. V srednjih šolah jih je največ v skupini med 40 in 64 let. Mlajših je precej manj.
To pomeni, da se nam v naslednjih nekaj letih obeta val upokojitev. Če se nič ne spremeni, bo šolam še težje. Ne gre le za številke, iz sistema bo odšla generacija učiteljev z izkušnjami, potrpežljivostjo in občutkom, ki ga ne nadomesti nobena diploma.
Zakaj ni mladih?
Mladi se za učiteljski poklic odločajo vse redkeje. Delo je zahtevno, odgovorno, velikokrat čustveno naporno. Pogodbe so pogosto za določen čas. Plače ne odtehtajo stresa. Spoštovanje? Nič več samoumevno.
Poleg tega pa veliko mladih ne želi poučevati na podeželju. Tam je javni prevoz slabši, stanovanj je manj, možnosti za dodatno izobraževanje pa omejene. Zato kadrovsko najbolj škriplje ravno tam, kjer je možnosti najmanj.
Šole si pomagajo, kot znajo
Po podatkih ministrstva je bilo v osnovnih šolah kar 780 prostih učiteljskih mest (v ekvivalentu polnega delovnega časa), ki jih niso uspeli zapolniti. Dodatno je bilo 630 učiteljev zaposlenih na predmetih, za katere niso imeli ustrezne strokovne izobrazbe.
Kaj to pomeni? Da ure pokrivajo nepooblaščeni učitelji, šolski knjižničarji, razredniki, tudi ravnatelji. Včasih je bolj važno, da nekdo vsaj pride v razred, kot pa kdo in kaj poučuje.
Poziv iz pokoja
Ideja o vključevanju upokojenih učiteljev ni nova. Se je že dogajala. A tokrat je bolj javno podprta in sistemsko urejena. In morda je prav zdaj dosegla točko, ko brez nje ne gre več.
Seveda pa to ni dolgoročna rešitev. Poklic učitelja bo treba znova postaviti tja, kamor sodi. Med tiste, ki gradijo prihodnost. Dokler to ne bo jasno na vseh ravneh, bodo šole reševale zasilne ure. Ampak otrok ne moreš učiti brez učiteljev. Potrebujejo učitelja. Pravega.
Avtor: K. J.
Viri: Statistični urad RS (19. 6. 2025), Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, STA Foto: Freepik
