V tej bolnišnici se spopadajo z izbruhom garij – bolniki v šoku
V šempetrski bolnišnici trenutno bije bitka s precej nadležno in zelo nalezljivo sovražnico – garjami. Ta srbeč kožni izpuščaj, ki ga povzroča drobna pršica, se izjemno hitro širi s tesnim stikom med ljudmi, in kot kaže, ni prizanesel niti zdravstveni ustanovi, kjer je ranljivost prebivalstva še toliko večja.
Od sredine junija ali že tri mesece?
Po navedbah vodstva šempetrske bolnišnice so prvi primer okužbe z garjami zaznali sredi junija. Vendar pa slika ni tako enoznačna. Zaposleni in pacienti so medtem za časnik Delo navedli, da se v bolnišnici z garjami soočajo že cela tri mesece, kar je seveda precej daljše obdobje in bi pomenilo, da se je težava začela širiti že veliko prej. Vodstvo zavoda je to trditev za Delo sicer zanikalo. Ta razhajanja v časovnici so seveda ključna za razumevanje razsežnosti in morebitnega obvladovanja izbruha.
Kaj so garje in zakaj so letos številke višje?
Garje za večino prebivalstva niso zelo nevarna nalezljiva bolezen, je pojasnil Mario Fafangel, predstojnik in vodja enote za nalezljive bolezni pri novogoriški območni enoti NIJZ. Povzročitelj je parazit, pršica, ki se naseli na površini kože in povzroča intenzivno srbenje. Fafangel je pojasnil tudi, da so se letos spremenili načini spremljanja te bolezni.
Pred tem so zaznavali le laboratorijsko potrjene primere, sedaj pa tudi tiste, ko zdravnik presodi, da gre za garje, četudi brez laboratorijske potrditve. “Kaj to pomeni? Da so številke letos malo višje, kakor so bile predhodna leta, tudi hvala tej spremembi načina spremljanja,” je dejal Fafangel. Za primerjavo: Slovenija je imela v letu 2024 skupno 818 primerov garij v celem letu, v letu 2025 pa imamo do zdaj, po zadnjih podatkih, že 650 primerov. V naši regiji, na Goriškem, smo v letu 2024 imeli 156 primerov, v letu 2025 pa sto trideset.
Garje problematične zaradi dolge inkubacije
Fafangel poudarja, da so garje problematične predvsem zaradi načina širjenja. “Šest tednov inkubacija in nekaj zelo nadležnega je to, da se lahko začnejo širiti, ko oseba nima še simptomov,” je pojasnil. To poznamo tudi iz prejšnjih bolezni, kot je bil COVID-19, in je nekaj, kar močno oteži zajezitev okužbe. Zato je izjemno pomembno hitro posumiti na garje in takoj začeti z zdravljenjem tako obolelih kot tudi vseh njihovih tesnih stikov. Garje se namreč širijo s kožo na kožo ter preko posteljnine, perila in podobno. “Hitro zdravljenje tistih, ki so bili v tesnem stiku, je edini učinkovit in hiter način, s katerim lahko zadevo zajezimo,” dodaja Fafangel.
Obvladovanje izbruha in kadrovska podhranjenost
V ustanovah, kot je bolnišnica, kjer je prisoten najbolj ranljiv delež prebivalstva, so izbruhi garij še posebej problematični. Nič nenavadnega ni, da izbruh v zdravstveni ustanovi traja dlje časa, meni Fafangel. “Pomembni bodo pristopi, ki jih bo bolnišnica izvajala, bolnišnica samostojno obvladuje svoje izbruhe,” je dejal. Priporočila NIJZ-ja so sicer dostopna vsem, specifično pa tudi ciljana za pojav garij v ustanovah.
Ko je zadeva tako široka, bo po Fafangelovih besedah ključno kohortiranje: kdo dela z okuženimi bolniki in kdo ne, striktno informiranje osebja, obiskovalcev in pacientov, ter seveda učinkovito izvajanje zdravljenja. “Ne dvomim, da bo, tudi po razgovorih, bolnišnica Šempeter to obvladovala na strokovni način in relativno hitro,” je optimističen Fafangel. Vendar pa opozarja: “Ampak, še enkrat, garje zaustaviti glede samih značilnosti bolezni, ni nenavadno, da bo to rabilo kar nekaj časa in truda.”
Velik izziv ob tem je tudi zagotoviti nemoteno oskrbo vseh pacientov in hkrati učinkovito izločati osebje iz delovnega procesa zaradi morebitnih okužb ali preventivnih ukrepov, zlasti ob že tako znani kadrovski podhranjenosti v zdravstvu. To je zagotovo dodaten pritisk na že tako obremenjen zdravstveni sistem.
Napisal: K. J.
Vir: Radio Robin, Freepik
